{"id":315067,"date":"2026-05-07T08:36:13","date_gmt":"2026-05-07T06:36:13","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/sembene-100\/"},"modified":"2026-05-07T08:49:26","modified_gmt":"2026-05-07T06:49:26","slug":"sembene-100","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/sembene-100\/","title":{"rendered":"Semb\u00e8ne 100!"},"content":{"rendered":"<p>\u00bbGlede na to, da je v Afriki toliko razli\u010dnih jezikov, mislim, da bomo morali afri\u0161ki filmski ustvarjalci najti na\u010din, kako sporo\u010dilo narediti razumljivo vsem, ali pa bomo morali poiskati jezik, ki bo temeljil na podobah in gestah. Rekel bi celo, da se bo treba vrniti v preteklost in si ogledati nekaj nemih filmov ter tako najti nov navdih. \/\u2026\/ V nasprotju s splo\u0161nim prepri\u010danjem se v Afriki veliko pogovarjamo, vendar govorimo, ko je za to \u010das. Nekateri pravijo, da \u010drnci ves \u010das ple\u0161emo \u2013 a to po\u010dnemo zaradi \u010disto svojih razlogov. S plesom seveda ni ni\u010d narobe, toda nikoli ne vidim in\u017eenirja, da bi plesal pred svojim strojem. \/\u2026\/ Vse to pomeni, da je delo afri\u0161kega re\u017eiserja izjemno pomembno \u2013 najti mora pot, ki je samo njegova, najti svoje simbole ali pa jih celo ustvariti, \u010de je treba.\u00ab<br \/>\u2013 Ousmane Semb\u00e8ne<\/p>\n<p><strong><a href=\"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/borom-sarret\/\">Borom Sarret<\/a><br \/><\/strong>Senegal, 1963, \u010db, 22&#8242;<\/p>\n<p><strong>re\u017eija <\/strong>Ousmane Semb\u00e8ne<br \/><strong>scenarij <\/strong>Ousmane Semb\u00e8ne<br \/><strong>pripoveduje<\/strong> Ousmane Semb\u00e8ne<br \/><strong>fotografija <\/strong>Christian Lacoste<br \/><strong>monta\u017ea <\/strong>Andr\u00e9 Gaudier<br \/><strong>igrata <\/strong>Ly Abdoulay, konj Albourah<\/p>\n<p>Film je bil restavriran leta 2013 v okviru iniciative World Cinema Project organizacije The Film Foundation ter v sodelovanju z ustanovama Institut National de l\u2019Audiovisuel in Semb\u00e8ne Estate. Restavracija je potekala v laboratorijih \u00c9clair in Cineteca di Bologna\/L\u2019Immagine Ritrovata. Finan\u010dna sredstva je zagotovil Doha Film Institute.<\/p>\n<p><strong>zgodba<br \/><\/strong>Borom Sarret je izpeljava iz <em>bonhomme charet<\/em>, kar pomeni lastnika voza, nekak\u0161nega taksista. Sledimo spremenljivi sre\u010di mo\u017eakarja, ki sku\u0161a s svojim delom prehraniti dru\u017eino. Sre\u010danja med njim in njegovimi strankami razkrivajo razmere v senegalski dru\u017ebi \u2026<\/p>\n<p>V izjemnem prvencu Ousmana Semb\u00e8na \u2013 enem prvih podsaharskih filmov, ki jih je posnel temnopolt Afri\u010dan \u2013 so \u017ee razvidne zna\u010dilne poteze in tematike avtorjevega filmskega opusa. Posameznik, ne ravno junak, se spopada z novim sistemom: birokratsko zadrtostjo, novo bur\u017eoazijo in la\u017eno religioznostjo. Z nemo\u010djo \u010dloveka, ki sku\u0161a pre\u017eiveti, s snemanjem na lokaciji in ob prevladi natur\u0161\u010dikov film spominja na italijanski neorealizem.\u00a0<strong>Borom Sarret<\/strong> je tudi re\u017eiserjev jasni odgovor tistim, ki menijo, da je neodvisnost re\u0161ila vse te\u017eave afri\u0161kega ljudstva.<\/p>\n<p><strong>iz prve roke<br \/><\/strong>\u00bbZanima me opozarjanje na probleme mojih soljudi. Film imam za sredstvo politi\u010dne akcije, toda no\u010dem snemati propagandnih filmov. Revolucionarni filmi so nekaj drugega. Niti nisem tako naiven, da bi mislil, da je z enim samim filmom mogo\u010de spremeniti senegalsko dru\u017ebo. Menim pa, da bi lahko v primeru, ko bi vsa skupina delala filme s podobno usmeritvijo, vsaj maj\u010dkeno spremenili razmere in zavest ljudi.\u00ab<br \/>\u2013 Ousmane Semb\u00e8ne<\/p>\n<p><strong><a href=\"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/dekle-iz-afrike\/\">Dekle iz Afrike<\/a><br \/><\/strong><strong>La noire de\u2026<br \/><\/strong>Senegal, 1966, \u010db, 65&#8242;<\/p>\n<p><strong>re\u017eija\u00a0<\/strong>Ousmane Semb\u00e8ne<br \/><strong>scenarij <\/strong>Ousmane Semb\u00e8ne<br \/><strong>fotografija <\/strong>Christian Lacoste<br \/><strong>monta\u017ea <\/strong>Andr\u00e9 Gaudier<br \/><strong>produkcija<\/strong> Les Films Domirev<br \/><strong>igrajo <\/strong>Mbissine Th\u00e9r\u00e8se Diop, Anne-Marie Jelinek, Robert Fontaine, Momar Nar Sene, Ibrahima Boy<\/p>\n<p>Film je bil restavriran v laboratoriju Cineteca di Bologna\/L\u2019Immagine Ritrovata in v sodelovanju z ustanovami Semb\u00e8ne Estate, Institut National de l\u2019Audiovisuel, INA, Centre National de Cin\u00e9matographie ter laboratoriji \u00c9clair. Finan\u010dna sredstva je zagotovila iniciativa World Cinema Project organizacije The Film Foundation.<\/p>\n<p><strong>zgodba<br \/><\/strong>\u00bb<strong>Dekle iz Afrike <\/strong>je bil prvi film Ousmana Semb\u00e8na, ki je do\u017eivel velik odmev na Zahodu. Dobro se spominjam njegovega u\u010dinka, ko je bil leta 1969, tri leta po premieri v Senegalu, prikazan v New Yorku. Osupljiv film \u2013 tako divji, tako stra\u0161ljiv in tako druga\u010den od vsega, kar smo kadarkoli videli.\u00ab<br \/>\u2013 Martin Scorsese<\/p>\n<p><strong>iz prve roke<br \/><\/strong>\u00bbZa afri\u0161ke filmske ustvarjalce je bilo nujno, da postanemo politi\u010dni, da se vklju\u010dimo v boj proti vsemu zlu, ki ga povzro\u010dajo \u010dlove\u0161ki pohlep, zavist, individualizem, povzpetni\u0161tvo in vse tiste stvari, ki smo jih podedovali od kolonialnih in neokolonialnih sistemov. \/&#8230;\/ Afrika je trenutno prizori\u0161\u010de vse ostrej\u0161ega razrednega boja. V <strong>Dekletu iz Afrike<\/strong> sem \u017eelel obsoditi dva pojava: neokolonializem in \u2018novi afri\u0161ki razred\u2019.\u00ab<br \/>\u2013 Ousmane Semb\u00e8ne<\/p>\n<p><strong>kritike<br \/><\/strong>\u00bbLeta 1961, kmalu po razglasitvi neodvisnosti Senegala od Francije, si je Ousmane Semb\u00e8ne, samoizobra\u017eeni pristani\u0161ki delavec, zadal nemogo\u010do nalogo: ustvariti pravi afri\u0161ki film, ki bi deloval kot \u2018ve\u010derna \u0161ola\u2019 za njegove ljudi. Re\u017eiserjev eksplozivni prvenec \u2013 film, ki ga opisujejo kot prvi afri\u0161ki celove\u010derec (kar je res v duhu, \u010de \u017ee ne v resnici) \u2013 je navdihnil vrsto neustra\u0161nih, dru\u017ebeno anga\u017eiranih in brezkompromisnih filmov po vsem svetu. <strong>Dekle iz Afrike<\/strong> spremlja mlado \u017eensko, ki jo belski me\u0161\u010danski par zvabi v Francijo in kot gospodinjo zapre v svoje stanovanje. Med vsakodnevnimi in krutimi poni\u017eanji Diouana, naslovna junakinja, dobesedno izgubi svoj glas. Semb\u00e8ne poudarja dekletovo nemo\u010d, znano ljudem brez glasu po vsem svetu, hkrati pa razkriva njeno izjemno dostojanstvo in na koncu tudi njeno ukrepanje. Vizualno se re\u017eiser zgleduje pri francoskem novem valu (v filmu o rasnih in razrednih razlikah dobi \u010drno-bela fotografija novo mo\u010d), duhovno pa pri italijanskih neorealistih \u2013 toda srce in du\u0161a filma sta afri\u0161ka. Ko v svoje roke vzame kamero, ki so jo sto let uporabljali za poni\u017eevanje temnopoltih, nam ponudi prvi humanisti\u010dni pogled na Afri\u010dane. <strong>Dekle iz Afrike<\/strong>, ve\u010dinoma posneta v Dakarju, pa ostaja tudi temeljno delo filmske umetnosti, saj se razvija z osupljivo natan\u010dnostjo in odlo\u010dnostjo ter prina\u0161a razsvetljujo\u010d, nepozaben in bogato metafori\u010den pogled na Afriko, kakr\u0161ne \u0161e nismo videli. <strong>Dekle iz Afrike<\/strong> je postala senzacija na festivalih od Kartagine do Pjongjanga, Semb\u00e8ne pa je prvi nefrancoski dobitnik nagrade Jeana Vigoja, ki so jo pred njim prejeli Alain Resnais, Chris Marker, Claude Chabrol in Jean-Luc Godard. Na vrhuncu filma de\u010dek zagrabi masko in za\u010dne stra\u0161iti belega poslovne\u017ea, ki je ujel Diouano v past. Ko si otrok masko sname, se vpra\u0161amo: ali bo nastala nova Afrika? Skoraj petdeset let po prvih projekcijah ostaja vizionarska <strong>Dekle iz Afrike<\/strong> \u010dudovita, pretresljiva in aktualna afri\u0161ka zgodba.\u00ab<br \/>\u2013 Samba Gadjigo, Jason Silverman<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Borom Sarret, 1963; Dekle iz Afrike, 1966\u00a0<\/p>\n","protected":false},"featured_media":315269,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/315067"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/315269"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=315067"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}