Film je bil restavriran v laboratoriju Cineteca di Bologna\/L\u2019Immagine Ritrovata in v sodelovanju z ustanovami Semb\u00e8ne Estate, Institut National de l\u2019Audiovisuel, INA, Centre National de Cin\u00e9matographie ter laboratoriji \u00c9clair. Finan\u010dna sredstva je zagotovila iniciativa World Cinema Project organizacije The Film Foundation.<\/p>\n
zgodba iz prve roke kritike Film je bil restavriran v laboratoriju Cineteca di Bologna\/L\u2019Immagine Ritrovata in v sodelovanju z ustanovami Semb\u00e8ne Estate, Institut National de l\u2019Audiovisuel, INA, Centre National de Cin\u00e9matographie ter laboratoriji \u00c9clair. Finan\u010dna sredstva je zagotovila iniciativa World Cinema Project organizacije The Film Foundation. zgodba\u00bbDekle iz Afrike je prvi film Ousmana Semb\u00e8na, ki je do\u017eivel velik odmev na<\/p>\n","protected":false},"featured_media":315017,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/315016"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/315017"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=315016"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
<\/strong>\u00bbDekle iz Afrike<\/strong> je prvi film Ousmana Semb\u00e8na, ki je do\u017eivel velik odmev na Zahodu. Dobro se spominjam njegovega u\u010dinka, ko je bil leta 1969, tri leta po premieri v Senegalu, prikazan v New Yorku. Osupljiv film \u2013 tako divji, tako stra\u0161ljiv in tako druga\u010den od vsega, kar smo kadarkoli videli.\u00ab
\u2013 Martin Scorsese<\/p>\n
<\/strong>\u00bbZa afri\u0161ke filmske ustvarjalce je bilo nujno, da postanemo politi\u010dni, da se vklju\u010dimo v boj proti vsemu zlu, ki ga povzro\u010dajo \u010dlove\u0161ki pohlep, zavist, individualizem, povzpetni\u0161tvo in vse tiste stvari, ki smo jih podedovali od kolonialnih in neokolonialnih sistemov. \/…\/ Afrika je trenutno prizori\u0161\u010de vse ostrej\u0161ega razrednega boja. V Dekletu iz Afrike\u00a0<\/strong>sem \u017eelel obsoditi dva pojava: neokolonializem in \u2018novi afri\u0161ki razred\u2019.\u00ab
\u2013 Ousmane Semb\u00e8ne<\/p>\n
<\/strong>\u00bbLeta 1961, kmalu po razglasitvi neodvisnosti Senegala od Francije, si je Ousmane Semb\u00e8ne, samoizobra\u017eeni pristani\u0161ki delavec, zadal nemogo\u010do nalogo: ustvariti pravi afri\u0161ki film, ki bi deloval kot \u2018ve\u010derna \u0161ola\u2019 za njegove ljudi. Re\u017eiserjev eksplozivni prvenec \u2013 film, ki ga opisujejo kot prvi afri\u0161ki celove\u010derec (kar je res v duhu, \u010de \u017ee ne v resnici) \u2013 je navdihnil vrsto neustra\u0161nih, dru\u017ebeno anga\u017eiranih in brezkompromisnih filmov po vsem svetu. Dekle iz Afrike<\/strong> spremlja mlado \u017eensko, ki jo belski me\u0161\u010danski par zvabi v Francijo in kot gospodinjo zapre v svoje stanovanje. Med vsakodnevnimi in krutimi poni\u017eanji Diouana, naslovna junakinja, dobesedno izgubi svoj glas. Semb\u00e8ne poudarja dekletovo nemo\u010d, znano ljudem brez glasu po vsem svetu, hkrati pa razkriva njeno izjemno dostojanstvo in na koncu tudi njeno odlo\u010dnost. Vizualno se re\u017eiser zgleduje pri francoskem novem valu (v filmu o rasnih in razrednih razlikah dobi \u010drno-bela fotografija novo mo\u010d), duhovno pa pri italijanskih neorealistih \u2013 toda srce in du\u0161a filma sta afri\u0161ka. Ko v svoje roke vzame kamero, ki so jo sto let uporabljali za poni\u017eevanje temnopoltih, nam ponudi prvi humanisti\u010dni pogled na Afri\u010dane.\u00a0Dekle iz Afrike<\/strong>, ve\u010dinoma posneto v Dakarju, pa ostaja tudi temeljno delo filmske umetnosti, saj se razvija z osupljivo natan\u010dnostjo in odlo\u010dnostjo ter prina\u0161a razsvetljujo\u010d, nepozaben in bogato metafori\u010den pogled na Afriko, kakr\u0161ne \u0161e nismo videli. Film je postal senzacija na festivalih od Kartagine do Pjongjanga, Semb\u00e8ne pa je prvi nefrancoski dobitnik nagrade Jeana Vigoja, ki so jo pred njim prejeli Alain Resnais, Chris Marker, Claude Chabrol in Jean-Luc Godard. Na vrhuncu filma de\u010dek zagrabi masko in za\u010dne stra\u0161iti belega poslovne\u017ea, ki je ujel Diouano v past. Ko si otrok masko sname, se vpra\u0161amo: ali bo nastala nova Afrika? Skoraj petdeset let po prvih projekcijah ostaja vizionarsko Dekle iz Afrike<\/strong> \u010dudovita, pretresljiva in aktualna afri\u0161ka zgodba.\u00ab
\u2013 Samba Gadjigo, Jason Silverman<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"