{"id":3129,"date":"2020-01-03T13:06:23","date_gmt":"2020-01-03T12:06:23","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/samo-veter\/"},"modified":"2020-01-03T13:34:46","modified_gmt":"2020-01-03T12:34:46","slug":"samo-veter","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/samo-veter\/","title":{"rendered":"Samo veter"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
\u017de stoletja jim pravimo ‘cigani’, a zadnje \u010dase morajo \u017eiveti neopazno kot \u0161e nikoli: pet romskih dru\u017ein v okolici so neznanci umorili v njihovem lastnem domu. Prebivalci odmaknjenega romskega naselja posku\u0161ajo nadaljevati svoj preprosti vsakdan, ujeti v napeto ozra\u010dje z rasizmom pogojenih umorov. Mari dela od jutra do ve\u010dera, da bi pre\u017eivila svoja otroka in bolnega o\u010deta ter zbrala dovolj denarja, da se z dru\u017eino pridru\u017ei mo\u017eu v Kanadi. Njena najstni\u0161ka h\u010di Anna se posku\u0161a osredoto\u010diti na \u0161olo in risanje, mlaj\u0161emu sinu Riu pa po glavi roji vse kaj drugega. Pripravlja se \u2026<\/p>\n

Film, navdahnjen z resni\u010dnimi dogodki, je ganljiva socialna drama in obenem napet psiholo\u0161ki triler o mladi romski dru\u017eini, ki \u017eivi pod nenehno gro\u017enjo brutalnega rasisti\u010dnega napada. Dobitnik srebrnega medveda v Berlinu in finalist lanskoletne nagrade LUX.<\/p>\n

zanimivosti<\/strong>
Med letoma 2008 in 2009 se je na Mad\u017earskem zvrstilo ve\u010d rasisti\u010dnih napadov na romsko skupnost. Storilci so se z molotovkami in strelnim oro\u017ejem lotili \u0161estnajstih domov in pri tem ubili \u0161est ljudi, ve\u010d pa jih ranili. Med \u017ertvami so bili starej\u0161i mo\u0161ki, o\u010de s \u0161tiriletnim otrokom ter vdova in njena trinajstletna h\u010di.<\/p>\n

\u00bbPo sedanjih ocenah se \u0161tevilo romskega prebivalstva giblje med osem in dvanajst milijonov. Brez zaposlitve naj bi bilo od 60 do 80 odstotkov mad\u017earskih Romov v delovno aktivni starosti. Pod pragom rev\u0161\u010dine naj bi \u017eivelo 60 odstotkov romunskih Romov. Med njimi naj bi jih bilo 80 odstotkov brez izobrazbe. Tudi v Bolgariji naj bi bilo brez dela 60 odstotkov Romov, ki \u017eivijo v mestih, stanje pa je \u0161e slab\u0161e na pode\u017eelju. V nekaterih skupnostih na Slova\u0161kem naj bi bili vsi odrasli Romi brez sredstev za \u017eivljenje. Leta 2005 se je osem dr\u017eav \u2013 \u010ce\u0161ka, Slova\u0161ka, Mad\u017earska, Romunija, Bolgarija, Hrva\u0161ka, Makedonija ter Srbija in \u010crna gora \u2013 obvezalo, da bodo odpravile diskriminacijo Romov, za kar pa ne izvajajo nobenih oprijemljivih ukrepov; ravno nasprotno. Na Mad\u017earskem je bil nedavno sprejet zakon, ki dolo\u010da, da morajo prejemniki socialne podpore (do katere je upravi\u010dena ve\u010dina Romov) opravljati javna dela splo\u0161nega pomena (\u010di\u0161\u010denje ulic, vzdr\u017eevanje parkov in gozdov), medtem ko se napadi nanje stopnjujejo. V Bolgariji se vrstijo protiromske manifestacije na pobudo skrajno desni\u010darskih strank, v\u010dasih celo s tiho privolitvijo organov pregona. Vsepovsod \u2013 v Romuniji, na Slova\u0161kem, \u010ce\u0161kem itd. \u2013 so postavljeni zidovi, da bi romske \u010detrti osamili od preostale dru\u017ebe, kar ustvarja resni\u010dne gete. V Zahodni Evropi je polo\u017eaj Romov prav tako zaskrbljujo\u010d. Ve\u010dina \u017eivi v skrajni rev\u0161\u010dini. V Franciji izrazito nara\u0161\u010da \u0161tevilo pridr\u017eanih Romov, vsi pa se \u0161e spominjamo njihovih mno\u017ei\u010dnih izgonov leta 2010. Tudi oblasti na Danskem in v Nem\u010diji so nedavno za\u010dele nasilno izganjati Rome. V Italiji so leta 2008 za\u017egali romske tabore na obrobju Neaplja, dve leti kasneje pa so vladni organi Evropo zaprosili za dovoljenje, da bi jih izgnali. Skratka, Romi \u2013 ki jim niso priznane nobene ozemeljske pravice pod pretvezo, da \u017eivijo nomadsko, kar je veliko bolj plod domi\u0161ljije kot stvarnost \u2013 so prebivalstvo, ki so ga dr\u017eave in njihove institucije, \u010de \u017ee ne zapustile, pa vsaj pozabile.\u00ab (bro\u0161ura LUX Film Days, 2012)<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbV tistem \u010dasu sem delal v Nem\u010diji. Kot tujec sem prebral \u010dasopis in bil resni\u010dno pretresen nad tem, kar se je dogajalo v moji de\u017eeli. \/\u2026\/ Nisem mogel biti pri miru, \u010dutil sem, da moram nekaj storiti. Ustavil sem vse svoje na\u010drte in zavrnil druge ponudbe za delo. \/\u2026\/ Z dru\u017eino sem se iz Nem\u010dije vrnil na Mad\u017earsko in za\u010del potovati po de\u017eeli, da bi bolje spoznal Rome. \/\u2026\/ Sku\u0161al sem se izogniti prikazovanju Romov med bobnanjem, igranjem violine ali plesanjem. To je tako dolgo\u010dasno. Tisto, kar me je zanimalo in kar sem \u017eelel s filmom Samo veter<\/strong> ugotoviti, je, kaj se zgodi, ko je Rom sam. To je zelo vznemirljivo vpra\u0161anje, ker je podoba Romov kot nagonskih bitij v skladu z dejstvom, da so skoraj vedno prikazani v velikih, kaoti\u010dnih skupinah. Kot vsi stereotipi tudi ta izvira iz resni\u010dnosti, vendar je zelo popa\u010den, \u010de je to vse, kar vidimo. Kaj se zgodi, \u010de se Rom sam odpravi nabirat drva? \u010ce je sam doma? \u010ce dela v samoti? Kaj se zgodi, \u010de Rom no\u010de \u017eiveti v skladu s stereotipno predstavo tistih, ki obi\u0161\u010dejo enega romskih naselij? \/\u2026\/ Samo veter<\/strong> je dru\u017ebeno anga\u017eiran film s pridihom tema\u010dnega psihotrilerja. Opisuje \u017eivljenje evropskih izob\u010dencev: Romov. \/\u2026\/ Rasizem je seveda raz\u0161irjen tudi med samimi Romi, a tam se pojavlja na \u0161e bolj zaskrbljujo\u010d na\u010din: ve\u010dinoma v obliki samosovra\u0161tva. Po mojem mnenju je podoba romske skupnosti dejansko tragikomi\u010dna razli\u010dica celotne de\u017eele. \/\u2026\/ [Filmski ustvarjalci, ki me najbolj navdihujejo:] brata Dardenne, Miranda July in Paul Greengrass.\u00ab
– Bence Fliegauf, re\u017eiser in scenarist<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Bence Fliegauf (1974, Budimpe\u0161ta) velja za enega vodilnih mladih mad\u017earskih re\u017eiserjev. Filmske \u0161ole ni obiskoval, pa\u010d pa si je izku\u0161nje nabiral kot pomo\u010dnik re\u017eiserjev, kot sta Mikl\u00f3s Jancs\u00f3 in \u00c1rp\u00e1d Sopsits. Svojo filmsko pot je nadaljeval kot scenograf, oblikovalec zvoka, scenarist in re\u017eiser. Na mednarodnem filmskem prizori\u0161\u010du se je uveljavil z nizkoprora\u010dunskim celove\u010dernim prvencem Gozd <\/strong>(<\/strong>Rengeteg<\/strong>, 2003), ki je bil nagrajen v Berlinu, ogledali pa smo si ga lahko tudi v Ljubljani. Njegov naslednji film, Dealer<\/strong> (2004), je do\u017eivel velik kriti\u0161ki uspeh in bil nagrajen na \u0161tevilnih mednarodnih festivalih (Berlin, Mar Del Plata, Wiesbaden, Lecce). Sledil je psihedeli\u010dni eksperimentalni film Rimska cesta <\/strong>(Tej\u00fat<\/strong>, 2007), ki mu je prinesel zlatega leoparda v Locarnu. Na omenjenem festivalu je bil premierno prikazan tudi njegov prvi film v angle\u0161kem jeziku, Klon<\/strong> (Womb<\/strong>, <\/strong>2010), znanstvenofantasti\u010dna ljubezenska zgodba z Evo Green v glavni vlogi. Bence Fliegauf se je vrnil na rodno Mad\u017earsko, da bi posnel svoj peti celove\u010derec, Samo veter<\/strong>.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbFliegauf oklesti pripoved vsega odve\u010dnega; s pomo\u010djo zlove\u0161\u010dega zvoka in skrbno ume\u0161\u010denih izbruhov glasbe po\u010dasi stopnjuje napetost ter tako ustvari nepozabno prete\u010de vzdu\u0161je. A resni\u010dno grozo pri\u010darajo nastopi igralcev (vsi so neprofesionalci iz pode\u017eelskih romskih naselij), ki utele\u0161ajo nezlomljivo voljo ljudstva, ustvarjenega za pre\u017eivetje \u2013 zaradi \u010desar postane vnaprej zapisana usoda njihovih likov \u0161e toliko bolj tragi\u010dna in nepozabna.\u00ab
– Dimitri Eipides, Mednarodni filmski festival v Torontu<\/p>\n

\u00bbSamo veter<\/strong> je izjemen primerek realisti\u010dnega filma, s katerim je Benedek Fliegauf nazadnje izpolnil vse obete svojih prej\u0161njih del \u2013 ta so bila vedno zanimiva, a so trpela zaradi preobilice idej in prevelikega ega. Sedaj je kon\u010dno na\u0161el tisto potrebno ravnovesje med slogom in vsebino: surova, dinami\u010dna re\u017eija do popolnosti izra\u017ea, kaj pomeni \u017eiveti v stanju nenehnega strahu, ter otipljivo ponazarja, kako se lahko \u010dlovekova lastna eksistenca spremeni v neke vrste zapor.\u00ab
– Olaf M\u00f6ller, Film Comment<\/em><\/p>\n

\u00bbV tiktakajo\u010di 24-urni zgradbi filma so sledi Slona<\/strong> Gusa Van Santa in Smrti gospoda Lazarescuja<\/strong> Cristija Puiuja. Fliegauf zdru\u017ei zlo slutnjo prvega z dokumentarno intenzivnostjo drugega, da bi ustvaril skozinskoz prete\u010de in osupljivo realisti\u010dno vzdu\u0161je. \/\u2026\/ Zdi se, da Fliegaufa bolj kot sledenje obi\u010dajnemu pripovednemu loku zanima opisovanje \u2013 karseda pozorno in skrbno \u2013 subtilne, tihe humanosti, ki se skriva pod predsodki in hudobijo.\u00ab
– Jordan Mintzer, The Hollywood Reporter<\/em><\/p>\n

\u00bbFliegaufova domiselna obravnava problematike nestrpnosti in nacionalizma je razvidna v ve\u010d plasteh njegove pripovedi, od ravni zgodbe do fotografije (film je posnet z grobo fotografijo 16-mm kamere, katere mobilnost cineast prav tako dobro izkori\u0161\u010da) in zasnove likov. Tako nam avtor prav prek para policistov zari\u0161e duhovno razliko med ruralno in urbano mad\u017earsko. Samo veter<\/strong> je distancirana, hladna, skoraj klini\u010dna slika problema nestrpnosti in ksenofobije, ki razjedata sodobno mad\u017earsko dru\u017ebo. Kljub temu pa nam zaradi avtorjevega pripovednega daru, domiselnega pristopa k obravnavani tematiki in ve\u010dplastnosti same pripovedi ogled tega dela ponuja tudi svojevrsten u\u017eitek.\u00ab
– Denis Vali\u010d, Pogledi<\/em><\/p>\n

\u00bbNi prav veliko filmov, ki bi brez uporabe posebnih u\u010dinkov ter brez kli\u0161ejskih avdiovizualnih sredstev in motivov gledalca tako prepri\u010dljivo potegnili v dejansko m\u00f4ro vsakdanjosti neke populacije (v tem primeru romske dru\u017eine na Mad\u017earskem, ki trepeta pred rasisti\u010dnimi pokoli), kot to uspe filmu Samo veter<\/strong> mad\u017earskega re\u017eiserja nove generacije Benedeka Fliegaufa. Mojstrsko obvladovanje kamere \u00bbiz roke\u00ab, ki z ‘dihanjem za vratom’ tesno sledi osrednjim akterjem in proizvaja negotove, treso\u010de se podobe, skrbno oblikovan zvok, ki \u0161ume vsakdana natan\u010dno, a nevpadljivo oblikuje v srh zbujajo\u010do zvo\u010dno krajino, spretnost in ve\u0161\u010dina dela z neprofesionalnimi akterji so samo nekatere od lastnosti, ki Fliegaufovemu najnovej\u0161emu filmu omogo\u010dajo, da gledalcu dobesedno ne pusti dihati.\u00ab
– Katja \u010ci\u010digoj, Ekran<\/em><\/p>\n

\u00bbRomi – mati (Katalin Toldi) in dva otroka (Gyongyi Landvai & Lajos Sarkany), vsi neprofesionalni igralci – sku\u0161ajo \u017eiveti \u010dim bolj vsakdanje, kot da ni ni\u010d, toda Fliegaufov lakoni\u010dni minimalizem, slog danske Dogme (ro\u010dna kamera, naravna svetloba, naravni zvoki), nam daje vedeti, da gledamo skupnost, ki je – zaradi ledenega, brutalnega, sistemskega rasizma – stalno na vrsti. Zvoki narave zanjo niso ve\u010d lo\u010dljivi od zvokov dru\u017ebe.\u00ab ZA+
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Film, navdahnjen z resni\u010dnimi dogodki, je ganljiva socialna drama in obenem napet psiholo\u0161ki triler o mladi romski dru\u017eini, ki \u017eivi pod nenehno gro\u017enjo brutalnega rasisti\u010dnega napada. Dobitnik srebrnega medveda v Berlinu in finalist lanskoletne nagrade LUX.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":3130,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/3129"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/3130"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3129"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}