{"id":311874,"date":"2024-01-28T11:16:54","date_gmt":"2024-01-28T10:16:54","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/nostalgija-2\/"},"modified":"2024-01-28T11:17:22","modified_gmt":"2024-01-28T10:17:22","slug":"nostalgija-2","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/nostalgija-2\/","title":{"rendered":"Nostalgija"},"content":{"rendered":"<p><strong>zgodba<br \/><\/strong>Po \u0161tiridesetih letih se Felice vrne v rodni Neapelj, da bi obiskal ostarelo mater, ki jo je v najstni\u0161kih letih v naglici zapustil. Zaradi dolgoletnega bivanja v Egiptu se v neko\u010d doma\u010dem okro\u017eju Sanit\u00e0 po\u010duti kot tujec. Medtem ko se sprehaja po ulicah svoje stare soseske, ga preplavljajo spomini na mladostna leta, ki jih je pre\u017eivel v dru\u017ebi najbolj\u0161ega prijatelja Oresta. Toda nostalgi\u010dne ob\u010dutke po\u010dasi zasen\u010di temna skrivnost, ki si jo z Orestom delita &#8230;<\/p>\n<p><strong>iz prve roke<br \/><\/strong>\u00bbZgodba izvira iz \u010drne kronike, vendar sem \u017eelel zaviti drugam, k skrivnostnemu ob\u010dutku, ki ga je bilo treba poiskati med samim snemanjem. Navdu\u0161ila me je ideja, da filma ne bi postavil v mesto, ampak v \u010detrt; kot bi \u0161lo za partijo \u0161aha. V <strong>Nostalgiji<\/strong> zato ne vidimo ene same ulice, hi\u0161e ali \u010dloveka, ki ne bi pripadal okro\u017eju Sanit\u00e0, od morja odmaknjeni neapeljski enklavi. Ta soseska pogoltne vse: oddaljena leta, o katerih pripoveduje film, Bli\u017enji vzhod, kjer se je protagonist nazadnje ustalil, sanje, izzive, krivdo &#8230; Igralce in ekipo sem povabil, naj se v \u010detrt potopijo kot v nekak\u0161en labirint in naj se ne bojijo, da bi se izgubili. S kamero na rami smo se podali na ulice, kot bi \u0161lo za dokumentarec, snemajo\u010d sre\u010danje za sre\u010danjem, \u017eivljenje za \u017eivljenjem, zgodbo za zgodbo. Ko smo posneli zadnji prizor, smo se za\u010deli spra\u0161evati, kak\u0161en je pomen vsega skupaj, toda nismo ga na\u0161li. Morda ga sploh ni, morda ga nikoli ni bilo. Ostaja labirint in ostaja nostalgija \u2013 usodi mnogih, morda vseh nas.\u00ab<br \/>&#8211; Mario Martone<\/p>\n<p><strong>kritike<br \/><\/strong>\u00bbPotovanje Maria Martoneja v srce Neaplja se nadaljuje. \/&#8230;\/ Re\u017eiser se vrne v eno najbolj ikoni\u010dnih in te\u017eavnih mestnih \u010detrti: v sosesko Sanit\u00e0, zgrajeno v dolini, ki so jo od \u010dasa starih Grkov uporabljali kot grobi\u0161\u010de. Ni torej naklju\u010dje, da je <strong>Nostalgija<\/strong>, posneta po istoimenskem romanu Ermanna Ree, zgodba o duhovih; sanjsko popotovanje, v katerem Camorra slu\u017ei kot ozadje za protagonistovo introspekcijo in raziskovanje lastne preteklosti. \/&#8230;\/ V re\u017eiserjev rodni Neapelj se potopimo s pomo\u010djo igralcev Pierfrancesca Favina in Tommasa Ragna, ki sicer nista Neapelj\u010dana, a tako velik talent premaga vse geografske pomisleke.\u00ab<br \/>&#8211; Alberto Crespi, <em>La Repubblica<\/em><\/p>\n<p>\u00bb<strong>Nostalgija<\/strong> se pona\u0161a s \u010dudovito fotografijo in izjemno igro Pierfrancesca Favina. Film preizpra\u0161uje pojem \u2018nostalgije\u2019, zapisane v naslovu: ne gre le za to, da je nostalgija varljiva ali da preteklost ni bila tako \u010dudovita, kot je videti skozi ro\u017enata o\u010dala. Gre za to, da preteklost in sedanjost sploh ne obstajata. Neapelj neko\u010d in Neapelj danes sta isti kraj \u2013 Felicejevi strahovi in ljubezni pa nikoli niso zares izginili ali se kaj dosti spremenili. Mo\u010dan, globoko ob\u010duten in dragocen film.\u00ab<br \/>&#8211; Peter Bradshaw, <em>The Guardian<\/em><\/p>\n<p>\u00bb<strong>Nostalgija<\/strong> je film o zlo\u010dinu in minevanju \u010dasa, pre\u017eet z globoko intimnostjo in ob\u010dutkom osamljenosti, ob katerih gledalca zmrazi pri du\u0161i in ki ju v tem \u017eanru nismo videli vse od filma <strong>Bilo je neko\u010d v Ameriki<\/strong> Sergia Leoneja. To je veliko ve\u010d kot zgodba o vrnitvi izgubljenega sina v mesto, ki se ni in se nikoli ne bo spremenilo, ali pa o ponovnem sre\u010danju dveh prijateljev, ki sta se zna\u0161la na nasprotnih straneh zakona. (Ali je film sploh lahko bolj <em>noir<\/em>? \u010ce dodamo \u0161e duhovnika, ki je prijatelja poznal kot otroka, dobimo gangstersko melodramo iz studia Warner s Cagneyjem, Bogartom ali Tracyjem). Film Maria Martoneja je kronika bole\u010dine, ki te prevzame, ko preneha\u0161 ljubiti: mater, prijatelja, mesto, dr\u017eavo ali samega sebe. To je <strong>Potovanje v Italijo<\/strong>, ki ga je leta 1954 prav tako v Neaplju posnel Roberto Rossellini, medtem ko je njegov zakon z Ingrid Bergman razpadal, tako kot tisti med njo in Georgeom Sandersom v fikciji. Fantomski sprehod skozi sedanjost, enako nemo \u2013 \u010de ne \u0161e bolj \u2013 kot prebliski v\u010deraj\u0161njega dne, ki jim re\u017eiser nadene format starih super-8 posnetkov; nostalgi\u010dne snovi, iz katere je narejena smrt.\u00ab<br \/>&#8211; Fausto Fern\u00e1ndez, <em>Fotogramas<\/em><\/p>\n<p>\u00bb\/\u2026\/ prevzemajo\u010da, po\u010dasi tle\u010da zgodba mojstrsko vijuga proti razpletu, ki je ravno tako nujen kot neizogiben. To je ganljivo popotovanje, prepojeno z \u017ealostjo, ob\u017ealovanjem, upanjem in morda usodnim odmerkom naivnosti. \/&#8230;\/ V Neaplju rojeni Martone, tudi izvrsten gledali\u0161ki in operni re\u017eiser, \/&#8230;\/ slika realisti\u010den, na prvi pogled stereotipen, a neobi\u010dajno intimen portret starodavnega mesta, ki pogosto deluje kot eden od likov. \/&#8230;\/ \u010ce se zaradi nostalgije obi\u010dajno spomnimo bolj prijazne in sanjave razli\u010dice preteklosti, pa nas bo po ogledu tega vznemirljivega in sugestivnega filma morda za\u010delo preganjati vpra\u0161anje, kaj se je v resnici zgodilo.\u00ab<br \/>&#8211; Gary Goldstein, <em>Los Angeles Times<\/em><\/p>\n<p>\u00bbMartone \/&#8230;\/ iz sijajnega posthumno izdanega romana Ermanna Ree ustvari filmski blodnjak, zajet iz \u017eivljenja in dobesedno prepisan na telesa ter ulice tega mesta v mestu. \/\u2026\/ Spomnimo se tudi na mojstrsko uporabo prostorov, ulic, detajlov, fasad in stopni\u0161\u010d, s katerimi Martone izri\u0161e labirint, ki na koncu ni ve\u010d Neapelj, ni Sanit\u00e0, ampak Escherjeva slika, <em>trompe l&#8217;oeil<\/em>. Miselni prostor, kjer lahko vsak od nas verjame, da je na\u0161el samega sebe, le da bi se nato \u0161e bolj izgubil.\u00ab<br \/>&#8211; Fabio Ferzetti,\u00a0<em>L&#8217;Espresso<\/em><\/p>\n<p>\u00bbUvodna sekvenca odli\u010dno poka\u017ee, kaj pri\u010dujo\u010di film po\u010dne \/&#8230;\/: podob ne uporablja le zato, da bi nam nekaj pokazal, ampak da bi v nas vzbudil dolo\u010den ob\u010dutek \u2013 nam omogo\u010dil za\u010dutiti neko specifi\u010dno, \u010dustveno zaznamovano perspektivo. \/&#8230;\/ Neapelj je skozi re\u017eiserjeve o\u010di tak\u0161en, kakr\u0161nega smo le redko prilo\u017enost videti. To je kraj, kjer ve\u010dina ljudi preprosto \u017eivi, namesto da bi se streljali med seboj (\u010deprav se dogaja tudi to), in kjer je mogo\u010de najti povezanost in toplino.\u00ab<br \/>&#8211; Elena Lazic, <em>The Playlist<\/em><\/p>\n<p>\u00bbNostalgija je bila le redko videti bolj nesentimentalna in zahrbtna kot v novem istoimenskem filmu Maria Martoneja. Italijanski re\u017eiser platno preplavi s svojim prekipevajo\u010dim, hrupnim in neukrotljivim rodnim Neapljem, pripovedujo\u010d zgodbo o mo\u0161kem, ki je mesto zapustil kot najstnik, a ga \u0161tirideset let pozneje spet potegne v svoj zlove\u0161\u010di objem. \/&#8230;\/ Potop v to specifi\u010dno urbano okolje je navdu\u0161ujo\u010d: gledalec lahko tako reko\u010d voha odprte tr\u017enice, smeti, razpadajo\u010de stavbe, izpu\u0161ne pline, tu in tam pa tudi \u010distej\u0161i zrak cerkva.\u00ab<br \/>&#8211; Todd McCarthy, <em>Deadline<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>V Neaplju rojeni re\u017eiser Mario Martone nas odpelje na slikovite ulice ene najbolj \u017eivahnih in zloglasnih \u010detrti svojega mesta, po katerih hodi mo\u0161ki, ki i\u0161\u010de svojo izgubljeno preteklost. Po romanu Ermanna Ree.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":311875,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/311874"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/311875"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=311874"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}