{"id":3101,"date":"2020-01-03T13:06:19","date_gmt":"2020-01-03T12:06:19","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/crna-venera\/"},"modified":"2020-01-03T13:34:43","modified_gmt":"2020-01-03T12:34:43","slug":"crna-venera","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/crna-venera\/","title":{"rendered":"\u010crna Venera"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Kraljeva akademija za medicino, v Parizu leta 1817. Anatom Georges Cuvier stoji ob odlitku telesa Saartjie Baartman: \u00bbNikoli \u0161e nisem videl \u010dlove\u0161ke glave, ki bi bila tako podobna opi\u010dji.\u00ab Sedem let poprej je Saartjie s svojim gospodarjem Caezarjem zapustila rodno Ju\u017eno Afriko, da bi nastopila pred londonskim ob\u010dinstvom. Kmalu je postala glavna atrakcija potujo\u010dih sejemskih predstav in eksoti\u010dna kurioziteta elitnih pari\u0161kih salonov, znana pod imenom ‘Hotentotska Venera’.<\/p>\n

V kontroverznem filmu francosko-tunizijskega re\u017eiserja Abdellatifa Kechicha (Kuskus<\/strong>), posnetem po resni\u010dnem \u017eivljenju ‘Hotentotske Venere’, se za rasizmom kolonialisti\u010dnega obdobja, spolnim poni\u017eevanjem, hipokrizijo malome\u0161\u010danske dru\u017ebe in intelektualno nepo\u0161tenostjo znanstvenikov razkriva pretresljiva zgodba o golem nasilju pogleda.<\/p>\n

zanimivosti<\/strong>
Po smrti Saartjie Baartman so odlitke njenega telesa, njeno okostje ter steklenici z mo\u017egani in genitalijami razstavili v Muzeju \u010dloveka (Mus\u00e9e de l\u2019Homme) v Parizu. Tam so ostali na ogled do leta 1976, ko so jih umaknili v muzejske depoje. Nelson Mandela je ob svojem prihodu na oblast Francijo pozval, naj izro\u010di njene posmrtne ostanke Ju\u017eni Afriki. Francoske oblasti in znanstveniki so pro\u0161njo v imenu znanosti zavrnili. Leta 2002 so ‘Hotentotsko Venero’ kon\u010dno pokopali v njenem rojstnem kraju, v provinci Cape v Ju\u017eni Afriki.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbPsihologija omejuje na\u0161e razumevanje \u010dlove\u0161kega bitja. Zunanjost v\u010dasih razodene mnogo ve\u010d odtenkov \u010dlove\u0161ke narave kot vsi poskusi psiholo\u0161kih razlag. \/\u2026\/ Saartjie Baartman je bila je zelo skrivnostna figura. Prav to je tisto, kar me pritegnilo k njeni zgodbi. \/\u2026\/ Prebral sem vse, kar je bilo o njej napisanega, in pogosto sem imel ob\u010dutek, da so se pisci vse preve\u010d nagibali k analizi. Ali so jo slikali zgolj kot su\u017enjo \/\u2026\/ ali pa so jo preve\u010d romantizirali in ji s tem odvzeli vso skrivnostnost. \/\u2026\/ Podoba lahko pove veliko ve\u010d kot besede. To sem za\u010dutil ob gledanju portretov, ki so jih naredili muzejski risarji, \u0161e bolj pa takrat, ko sem odkril originalni odlitek njenega telesa \/\u2026\/. Na njenem obrazu je bilo jasno videti trpljenje\/\u2026\/, a onkraj tega je razodeval skoraj misti\u010dno distanco. \/\u2026\/ Moje zanimanje za Saartjie Baartman je vedno presegalo zgolj zgodovinski aspekt. Kompleksnost odnosov, zgrajenih na dominaciji, in problemi, s katerimi se soo\u010dajo ljudje iz sveta zabave, so teme, ki so me od nekdaj privla\u010dile. \/\u2026\/ Saartjie je bila umetnica. Njena najve\u010dja tragedija je bila br\u017ekone v tem, da se kot umetnica nikoli ni mogla zares izraziti, ker to pa\u010d ni bilo nekaj, kar so od nje pri\u010dakovali. \/\u2026\/ Bila je ujetnica pogleda drugega. In konec koncev je morda prav to glavna tema filma: tiranija pogleda.\u00ab
– Abdellatif Kechiche, re\u017eiser in scenarist<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Abdellatif Kechiche se je rodil leta 1960 v Tuniziji. Kariero je za\u010del kot gledali\u0161ki in filmski igralec. Znan je po svojih nastopih v uprizoritvah dramskih del Gabriela Garcie Lorce in Edouarda Maneta ter kot re\u017eiser drame Fernanda Arrabala, ki so jo uprizorili na avignonskem gledali\u0161kem festivalu leta 1981. Svojo prvo filmsko vlogo je odigral v celove\u010dernem prvencu Abdelkrima Bahloula Le Th\u00e9 \u00e0 la menthe<\/strong> (1984), med opaznej\u0161e pa sodi tudi njegov nastop v filmu Andr\u00e9ja T\u00e9chin\u00e9ja Les Innocents<\/strong>. Leta 2000 je prvi\u010d stopil za kamero kot re\u017eiser in scenarist filma La Faute \u00e0 Voltaire<\/strong>, pet let kasneje pa je posnel s \u0161tirimi cezarji nagrajeno komedijo L\u2019Esquive<\/strong>. Uspeh je ponovil s Kuskusom<\/strong> (La graine et le mulet<\/strong>, 2007), ki je poleg cezarja za najbolj\u0161i film, re\u017eijo, scenarij in igralko prejel tudi posebno priznanje \u017eirije v Benetkah in presti\u017eno nagrado Louis Delluc. \u010crni Veneri <\/strong>bo naslednje leto predvidoma sledil avtorjev peti celove\u010derec, Blue Is a Hot Color<\/strong>.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbZ dolgimi, briljantnimi posnetki iz roke postavi Kechiche ob\u010dinstvo v vlogo voajerjev iz devetnajstega stoletja, nadene mu\u010dno \u010dlove\u0161ki obraz eni izmed najbolj brez\u010dutno izkori\u0161\u010danih \u017ertev v vsej zgodovini ter ustvari film, ki ga je v\u010dasih neprijetno gledati, a ga nikakor ni mogo\u010de pozabiti.\u00ab
– Film Society of Lincoln Center<\/em><\/p>\n

\u00bbKar je pri \u010crni Veneri<\/strong> tako \u010dudovito in hkrati grozljivo, je to, da [Kechiche] ne sku\u0161a ni\u010desar dokazovati, ampak zgolj prikazuje. In ve\u010d tudi ni potrebno. Njegov film zaznamuje tolik\u0161na ob\u010dutljivost, da podobe pogosto govorijo same zase. \/\u2026\/ Kechiche svoj film skrbno gradi na tanko\u010dutnem nastopu Yahime Torr\u00e8s, skoraj tako, kot bi okoli nje sestavljal glasbeno kompozicijo. In prav to \u010crna Venera<\/strong> je: \u017ealostinka v obliki filma.\u00ab
– Stephanie Zacharek, Movieline<\/em><\/p>\n

\u00bbKo je ohranil skrivnostnost protagonistke, ji je Kechiche prihranil ultimativno \u017ealjivko psiholo\u0161kega skalpela, s tem pa izkazal spo\u0161tovanje nedoumljivosti in kompleksnosti slehernega \u010dlove\u0161kega bitja.\u00ab
– Dominique Widemann, L’Humanit\u00e9
<\/em><\/p>\n

\u00bbKechiche orkestrira postopen spust v pekel, ob tem pa problematizira tako pogled gledalca kot pogled re\u017eiserja \/\u2026\/.\u00ab
– Marie Sauvion, Le Parisien<\/em><\/p>\n

\u00bbKechiche prikazuje detajle tega \u017ealostnega, postopnega izbrisa dostojanstva z zadr\u017eanostjo, a ne brez so\u010dutja ali empatije. V Yahimi Torr\u00e8s je na\u0161el igralko, katere izostren ob\u010dutek za izra\u017eanje subtilnih \u010dustev \u017eenske pod silovitim pritiskom skorajda lahko primerjamo z nastopom Marie Falconetti v Dreyerjevem Trpljenju<\/strong> Device Orleanske<\/strong>, \u0161e eni pomenljivi kroniki o preganjani mu\u010denici.\u00ab
– Kenji Fujishima, The House Next Door<\/em><\/p>\n

\u00bbKechiche ponovno obdeluje teme, ki zaznamujejo njegovo filmsko ustvarjalnost \/\u2026\/: spektakel in pogled, jezik in komunikacija.\u00ab
– Adrien Gombeaud, Positif<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

V kontroverznem filmu francosko-tunizijskega re\u017eiserja Abdellatifa Kechicha (Kuskus), posnetem po resni\u010dnem \u017eivljenju ‘Hotentotske Venere’, se za rasizmom kolonialisti\u010dnega obdobja, spolnim poni\u017eevanjem, hipokrizijo malome\u0161\u010danske dru\u017ebe in intelektualno nepo\u0161tenostjo znanstvenikov razkriva pretresljiva zgodba o golem nasilju pogleda.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":3102,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/3101"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/3102"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3101"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}