{"id":3095,"date":"2020-05-18T13:13:09","date_gmt":"2020-05-18T11:13:09","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/otrok-iz-zgornjega-nadstropja\/"},"modified":"2020-05-18T13:32:09","modified_gmt":"2020-05-18T11:32:09","slug":"otrok-iz-zgornjega-nadstropja","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/otrok-iz-zgornjega-nadstropja\/","title":{"rendered":"Otrok iz zgornjega nadstropja"},"content":{"rendered":"<p><strong>zgodba<\/strong><br \/>V stanovanjskem bloku pod luksuznim smu\u010darskim sredi\u0161\u010dem v \u0161vicarskih Alpah \u017eivi dvanajstletni Simon s svojo starej\u0161o sestro. Skrb za vsakdanji kruh je prepu\u0161\u010dena fantu, saj nepredvidljiva Louise ni sposobna obdr\u017eati zaposlitve. Simon se vsak dan z gondolo odpelje navzgor, v ble\u0161\u010de\u010di svet zimskega letovi\u0161\u010da, kjer krade opremo premo\u017enim turistom, da bi jo prodal okoli\u0161kim otrokom v dolini. S temi malimi tatvinami uspe preskrbeti svojo dru\u017einico, a ko se spajda\u0161i s pokvarjenim britanskim sezonskim delavcem, pozabi na meje in se kmalu znajde v nevarnih vodah \u2026<\/p>\n<p>Film, ki mu je \u017eirija Berlinskega festivala z Mikom Leighom na \u010delu podelila srebrnega medveda, je pravljica o odra\u0161\u010dajo\u010dem fantu in njegovi neusahljivi potrebi po ljubezni ter obenem tanko\u010duten razmislek o protislovjih sodobne dru\u017ebe.<\/p>\n<p><strong>iz prve roke<\/strong><br \/>\u00bbPri vseh svojih filmih izhajam iz lokacije. V svoji okolici najdem velik navdih. Film moram \u010dutiti, \u0161ele potem lahko za\u010dnem pisati scenarij. \/\u2026\/ Odra\u0161\u010dala sem ob vzno\u017eju Jurskih gora in vo\u017enja z gondolo na smu\u010di\u0161\u010de je bila za nas nekaj vsakdanjega, smu\u010danje je bilo del na\u0161ega \u017eivljenja. Tam je bil tudi neki fant, ki je pogosto prihajal smu\u010dat sam, medtem ko smo bili mi vedno v skupini. Zelo slabo je smu\u010dal, a po strmini je drvel kot nor, kot bi bil omamljen od hitrosti in nevarnosti. Dejstvo, da je &#8216;tam gor&#8217;, mu je bilo o\u010ditno v stra\u0161ansko zadovoljstvo. Ta fant je pritegnil mojo pozornost in kasneje sem izvedela, da so mu prepovedali vstop v restavracije, ker naj bi kradel gostom. Svetovali so nam, naj se ga izogibamo in pazimo na svoje stvari. Mene pa je ta mali tati\u010d \u0161e naprej fasciniral, morda zato, ker ni sodil v to okolje, ker ni pripadal dru\u017ebenemu sloju, ki si lahko privo\u0161\u010di smu\u010darsko opremo in vozovnice. \/\u2026\/ [Z Agn\u00e8s Godard] sva \u017eeleli ustvariti pravlji\u010dno vzdu\u0161je, nekaj takega kot v <em>Pal\u010dku Tomu<\/em> <em>[Le Petit Poucet]<\/em> Charlesa Perraulta, in se izogniti prikazovanju bede in rev\u0161\u010dine. \/\u2026\/ V meni se sre\u010dujejo razli\u010dni evropski vplivi in mislim, da se to odra\u017ea pri mojem delu. Protestantski duh mojega o\u010deta mi narekuje jedrnatost, ekonomi\u010dnost in osredoto\u010danje na bistvo. Poleg tega me navdihujejo francoski filmski ustvarjalci, kot sta Pialat in Eustache.\u00ab<br \/>&#8211; Ursula Meier, re\u017eiserka in soscenaristka<\/p>\n<p><strong>portret avtorice<\/strong><br \/>Ursula Meier (1971, Besan\u00e7on, Francija) je \u0161tudirala filmsko in televizijsko re\u017eijo na Institut des Arts de Diffusion v Belgiji. Njen diplomski film <strong>Le Songe d&#8217;Isaac <\/strong>je bil leta 1994 nominiran za oskarja za najbolj\u0161i kratki film. Po \u0161tudiju je kot asistentka sodelovala pri dveh filmih Alaina Tannerja ter zre\u017eirala nekaj odmevnih kratkometra\u017ecev. Leta 2002 je uspe\u0161no debitirala s celove\u010dercem <strong>Des \u00e9paules solides<\/strong>, ki ga za serijo <strong>Masculin F\u00e9minin<\/strong> posnela po naro\u010dilu televizijske hi\u0161e Arte. Film je dosegel mednaroden uspeh, a odlo\u010dilen preboj ji je prineslo leto 2008, ko je bil njen drugi celove\u010derec <strong>Dom<\/strong> (<strong>Home<\/strong>) premierno prikazan v sekciji Teden kritike na festivalu v Cannesu. Film o \u010duda\u0161ki dru\u017eini, ki \u017eivi poleg zapu\u0161\u010dene avtoceste, je kasneje prejel tri \u0160vicarske filmske nagrade, tri nominacije za nagrado cezar in bil izbran kot uradni \u0161vicarski kandidat za oskarja. V vlogi matere in o\u010deta sta nastopila Isabelle Huppert in Olivier Gourmet, v vlogi enega izmed njunih otrok pa mladi Kacey Mottet Klein. Prav z njim v mislih se je Ursula Meier lotila pisanja scenarija za svoj tretji celove\u010derec, <strong>Otrok iz zgornjega nadstropja<\/strong>.<\/p>\n<p><strong>kritike<\/strong><br \/>\u00bb<strong>Otrok iz zgornjega nadstropja<\/strong> je topla, dramati\u010dna in poeti\u010dna \u0161tudija ganljivega, \u010dudovito ob\u010dutenega razmerja, izvirno in domiselno ume\u0161\u010denega v smu\u010darsko sredi\u0161\u010de. Inteligentna \u0161tudija bogastva in rev\u0161\u010dine, ki jo je briljantno napisala in zre\u017eirala Ursula Meier. Odlikuje jo odli\u010dna igra L\u00e9e Seydoux in Kaceyja Motteta Kleina.\u00ab<br \/>&#8211; Mike Leigh, predsednik \u017eirije Berlinskega filmskega festivala<\/p>\n<p>\u00bbIzvrstno odigrana in zre\u017eirana drama o dveh plateh sodobne Evrope in njunem tr\u010denju, z enim najbolj nepozabnih koncev nedavne filmske zgodovine.\u00ab<br \/>&#8211; \u017eirija za nagrado FIPRESCI na 23. Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu<\/p>\n<p>\u00bb<strong>Otrok iz zgornjega nadstropja<\/strong> kriti\u010dno motri \u0161vicarsko dru\u017ebo in brezkompromisno ru\u0161i mit o de\u017eeli, kjer se vsem njenim prebivalcem cedita med in mleko. \/\u2026\/ \u010ceprav smo po odli\u010dnem prvencu od njenega novega dela veliko pri\u010dakovali, je [Ursula Meier] z <strong>Otrokom iz zgornjega nadstropja<\/strong> ta pri\u010dakovanja ne samo izpolnila, pa\u010d pa tudi presegla.\u00ab<br \/>&#8211; Denis Vali\u010d, <em>Pogledi<\/em><\/p>\n<p>\u00bb<strong>Otrok iz zgornjega nadstropja<\/strong> nikakor ne sodi med moralke mehkega srca. Ta suvereni celove\u010derec scenaristke in re\u017eiserke Ursule Meier, postavljen v osr\u010dje mogo\u010dnih \u0161vicarskih Alp, ponuja neolep\u0161an in trezen pogled na \u017eivljenje otroka, katerega potreba po bli\u017eini je ravno tako odlo\u010dilna za njegovo pre\u017eivetje kot postani ukradeni sendvi\u010di, ki sestavljajo njegove neredne obroke.\u00ab<br \/>&#8211; Emma Myers, <em>Film Comment<\/em><\/p>\n<p>\u00bbOsupljiva meditacija o skrivnostih, la\u017eeh in moralnih obvezah.\u00ab<br \/>&#8211; David Ansen, <em>Newsweek<\/em><\/p>\n<p>\u00bbNapeti esej Ursule Meier o ekonomski in psiholo\u0161ki rev\u0161\u010dini sredi izobilja \/\u2026\/.\u00ab<br \/>&#8211; Olaf M\u00f6ller, <em>Film Comment<\/em><\/p>\n<p>\u00bbMojstrski anti-domovinski film, za katerega je Ursula Meier na\u0161la nepozabne podobe alienacije. Izjemen <em>art-house<\/em> film.\u00ab<br \/>&#8211; Christian Jungen, <em>NZZ am Sonntag<\/em><\/p>\n<p>\u00bbNi\u010d ni podano naravnost, re\u017eiserka pa pusti zgodbi \u010das, da se razvije in skozi podrobnosti gradi svojo \u0161tudijo zna\u010dajev. Ti detajli govorijo sami zase in izri\u0161ejo sliko odra\u0161\u010dajo\u010dega otroka, njegovo osamljenost in ranljivost.\u00ab<br \/>&#8211; \u0160pela Standeker, <em>Dnevnik<\/em><\/p>\n<p>\u00bbPreprost film z mo\u010dno zgodbo.\u00ab<br \/>&#8211; Kaja Sajovic, <em>MMC RTV SLO<\/em><\/p>\n<p>\u00bbUrsula Meier je prav v slikanju teh dveh, skoraj lo\u010denih svetov, tistega zgoraj, bogatega in brezskrbnega, ki se vedno kopa v soncu, in tistega spodaj, ujetega v senco in mre\u017eo \u0161tevilnih socialnih problemov, preprosto odli\u010dna. A domiselna umestitev zgodbe \u0161e zdale\u010d ni edina odlika njenega filma, pa \u010deprav ne gre spregledati tega, da z vpetostjo zgodbe med ta dva (s prepadom lo\u010dena) svetova Meierjeva gledalcu hkrati razkrije tudi veliko razslojenost znotraj \u0161vicarske dru\u017ebe, s \u010dimer u\u010dinkovito razgradi mit \u0160vice kot harmoni\u010dne de\u017eele obilja. Celotno delo je pre\u017eeto s to dvojnostjo in z njo se re\u017eiserka u\u010dinkovito in prepri\u010dljivo poigra \u0161e pri zasnovi likov. Tudi Simona in Louise namre\u010d opredeljuje neka dvo-li\u010dnost, dejstvo, da imata dva obraza: tistega, ki ga ka\u017eeta dru\u017ebi, in tistega, ki obstane, ko vse druge maske popadajo na tla.\u00ab<br \/>&#8211; Denis Vali\u010d, <em>Pogledi<\/em><\/p>\n<p>\u00bbNjej torej niti denar ni\u010d ve\u010d ne pomeni ali vsaj ne toliko kot malemu Simonu, ki je verjel, da si z njim lahko kupi iluzijo dru\u017eine in sre\u010dnega otro\u0161tva. Ker je tak\u0161no iluzijo pa\u010d videl \u017ee uresni\u010deno tam zgoraj v bogata\u0161kem &#8220;rajskem vrtu&#8221;. Kot otrok pa ne ve \u0161e tega, da je &#8220;tam spodaj&#8221; to lahko le iluzija, ki nujno razpade. In <strong>Otrok iz zgornjega nadstropja<\/strong> je film, ki se imenitno spozna na ta proces.\u00ab<br \/>&#8211; Zdenko Vrdlovec, <em>Dnevnik<\/em><\/p>\n<p>\u00bbIntimna drama disfunkcionalne dru\u017eine, s katero re\u017eiserka razbija mit \u0160vice kot de\u017eele, kjer se cedita med in mleko.\u00ab<br \/>&#8211; Lucija \u0160u\u0161tar, <em>PlanetSiol.net<\/em><\/p>\n<p>\u00bbZ lanskim berlinskim medvedom za re\u017eijo oven\u010dani film Ursule Meier (Francozinja na ob\u010dasnem delu v \u0160vici) je \u0161e en lep dokaz, da je za dober film dovolj mo\u010dna zgodba, ki ni nujno, da se izrazi skozi atraktivno formo. Nasprotno, neposredni realizem, ne preve\u010d trd in ne preve\u010d mehak, pa\u0161e tak\u0161ni zgodbi ravno prav. Postavljena je na dva tira, ki se oddaljujeta in pribli\u017eujeta, na koncu pa se, jasno, stakneta. Najprej gre za dokaj izvirno variacijo na temo razpadle dru\u017eine, potem za prikaz socialne Evrope \u00bbdveh hitrosti\u00ab, pri \u010demer ni pomembna ne aktualna recesija in ne aktualna EU. \/..\/ Bridek film z enim najlep\u0161e posnetih sre\u010dnih koncev, kar smo jih videli v tem tiso\u010dletju.\u00ab<br \/>&#8211; Peter Kol\u0161ek, <em>Delo<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Film, ki mu je \u017eirija Berlinskega festivala z Mikom Leighom na \u010delu podelila srebrnega medveda, je pravljica o odra\u0161\u010dajo\u010dem fantu in njegovi neusahljivi potrebi po ljubezni ter obenem tanko\u010duten razmislek o protislovjih sodobne dru\u017ebe.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":94709,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/3095"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/94709"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3095"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}