{"id":3091,"date":"2020-01-03T13:06:17","date_gmt":"2020-01-03T12:06:17","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/ljubezen\/"},"modified":"2020-01-03T13:34:42","modified_gmt":"2020-01-03T12:34:42","slug":"ljubezen","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/ljubezen\/","title":{"rendered":"Ljubezen"},"content":{"rendered":"<p><strong>zgodba<\/strong><br \/>Georges in Anne sta upokojena u\u010ditelja glasbe, ki \u017eivita zadovoljno in umirjeno \u017eivljenje v svojem pari\u0161kem stanovanju, predana drug drugemu in svoji strasti do glasbe. Njuna h\u010di, prav tako glasbenica, prebiva s svojo dru\u017eino v tujini. Nekega dne Anne zadane kap. \u010ceprav si opomore, se njeno stanje hitro slab\u0161a. Brezpogojna ljubezen starega para se znajde \u0161e pred zadnjo preizku\u0161njo.<\/p>\n<p><strong>Ljubezen <\/strong>je briljantno odigran in mojstrsko zre\u017eiran intimen komorni film o mo\u010di ljubezni vpri\u010do smrti. Zadnja stvaritev avstrijskega re\u017eiserja, ki so jo mnogi razglasili za mojstrovino in film leta, je poleg vrste drugih nagrad prejela zlato palmo v Cannesu in oskarja za najbolj\u0161i tujejezi\u010dni film.<\/p>\n<p><strong>iz prve roke<\/strong><br \/>\u00bbFilm govori o tem, kako se spoprijemamo s trpljenjem ljubljene osebe. \/\u2026\/ Zelo podobna situacija se je zgodila v moji dru\u017eini. Nekdo, ki sem ga imel zelo rad, je strahovito trpel, sam pa sem lahko le nemo\u010dno opazoval. To me je spodbudilo k razmi\u0161ljanju in kasneje k pisanju scenarija. \/\u2026\/ O usodi starej\u0161ih je bilo posnetih kar nekaj televizijskih in filmskih del. A sam filma nisem posnel, ker bi mislil, da je to pomembna tema (\u010deprav seveda je). Filme snemam, ker se me dotakne situacija, ker me nekaj pripravi k razmi\u0161ljanju, k umetni\u0161ki refleksiji. Vedno se sku\u0161am osredoto\u010diti neposredno na tisto, s \u010dimer se ukvarjam. Po mojem mnenju je naloga dramskih umetnosti, da nas soo\u010dijo s stvarmi, ki jih zabavna industrija pomete pod preprogo. \/\u2026\/ Pravi film se ne kon\u010da na platnu, temve\u010d v gledal\u010devi glavi; tam se mora ugnezditi in nadaljevati s svojim produktivno vznemirjajo\u010dim u\u010dinkom. \/\u2026\/ Umetnost se ukvarja z vsakdanjim \u017eivljenjem in \u017eivljenje je te\u017eko; dol\u017enost umetnika je, da stopi ljudem na prste. \/\u2026\/ Vedno pravim, da je film najbli\u017ee glasbi, ne pa literaturi ali gledali\u0161\u010du. \u010ce nima ob\u010dutka za glasbo, po mojem mnenju ni u\u010dinkovit. Film vodi ritem, ravno tako kot glasbo. Podoben je pu\u0161\u010dici, ki potuje skozi \u010das: svoje potovanje za\u010dne v enem trenutku in kon\u010da v drugem, med tema to\u010dkama pa je pot, ki mora biti skrbno vodena. \/\u2026\/ Povsem se strinjam s Hitchcockom. Vse rad do potankosti na\u010drtujem. Nisem privr\u017eenec improvizacije.\u00ab<\/p>\n<p><strong>portret avtorja<\/strong><br \/>Michael Haneke se je rodil leta 1942 v M\u00fcnchnu, avstrijski igralki Beatrix von Degenschild ter nem\u0161kemu re\u017eiserju in igralcu Fritzu Hanekeju. Otro\u0161tvo je pre\u017eivel v spodnjeavstrijskem Wiener Neustadtu, kjer je tudi hodil na gimnazijo in leta 1962 opravil maturo. \u017de v srednje\u0161olskih letih so ga zanimali klasi\u010dna glasba (igral je klavir), filozofija (zlasti eksistencializem) in film (navdu\u0161evali so ga predvsem Fellini, Bergman, Antonioni, Bresson in novovalovci). Ker mu ni uspelo priti na igralsko \u0161olo in ker se mu tudi \u017eelja, da bi postal koncertni pianist, ni uresni\u010dila, je na dunajski univerzi vpisal \u0161tudij psihologije, filozofije in teatrologije, ki pa ga ni kon\u010dal. V \u0161tudijskih letih se je intenzivno ukvarjal s filmsko in literarno kritiko. Med letoma 1967 in 1970 je delal kot urednik in dramaturg televizijskih iger pri S\u00fcdwestfunk Baden-Baden in napisal svoj prvi, vendar do danes \u0161e nerealiziran scenarij za film <strong>Wochenende<\/strong>. V Stadttheater Baden-Baden je na za\u010detku 70. let z dramo <em>Cele dneve v kro\u0161njah dreves<\/em> Marguerite Duras debitiral kot gledali\u0161ki re\u017eiser, pozneje pa je na odre \u0161tevilnih uglednih gledali\u0161\u010d (v Berlinu, D\u00fcsseldorfu, Frankfurtu, Hamburgu, M\u00fcnchnu, Stuttgartu in na Dunaju) postavil dela Strindberga, Goetheja, Hebbla, Enquista, Brucknerja, Kleista in drugih. Svoj prvi televizijski film je posnel pri 32-ih letih, kinematografski prvenec pa 15 let pozneje. Na mednarodni festivalski sceni se je prvi\u010d pojavil leta 1984 (takrat so na Berlinalu predvajali film <strong>Kdo je bil Edgar Allan?<\/strong>), od premiere <strong>Sedmega kontinenta<\/strong> (<strong>Der siebente Kontinent) <\/strong>v Cannesu leta 1989 pa se redno uvr\u0161\u010da na programe najpomembnej\u0161ih filmskih festivalov po svetu in \u2013 prav tako redno \u2013 prejema nagrade. Kljub \u0161tevilnim uspehom \u0161e naprej zavra\u010da zvezdni\u0161tvo in bulvarsko razkrivanje osebnega \u017eivljenja ter ostaja izredno discipliniran in natan\u010den re\u017eiser (na snemanja se vedno pripravi s storyboardom); slovi tudi po odli\u010dnem vodenju igralcev \u2013 tako profesionalcev kot natur\u0161\u010dikov in otrok. Na prelomu 20. stoletja se je za nekaj let preselil v Francijo, zdaj pa spet \u017eivi v Avstriji. Ob snemanju filmov se od leta 2002 posve\u010da tudi pou\u010devanju (je profesor za re\u017eijo na dunajski filmski akademiji), leta 2006 pa se je preizkusil tudi v operi (v Parizu je na oder postavil Mozartovega <em>Don Juana<\/em>). Michael Haneke \u2013 do velikega preboja z <strong>U\u010diteljico klavirja<\/strong> (<strong>La pianiste<\/strong>, 2001) bolj ali manj zgolj v cinefilskih krogih znan in slavljen <em>enfant terrible<\/em> avstrijske kinematografije, danes pa tudi med \u0161ir\u0161im ob\u010dinstvom in mednarodno uveljavljen, s \u0161tevilnimi najuglednej\u0161imi priznanji odlikovan re\u017eiser in scenarist \u2013 je od leta 1974 do danes z 21 igranimi televizijskimi in kinematografskimi celove\u010derci ter enim eksperimentalnim televizijskim celove\u010dercem, ki jih je \u2013 ve\u010dinoma v avstrijski, nem\u0161ki in\/ali francoski (ko)produkciji \u2013 posnel po lastnih scenarijih ali literarnih predlogah, ustvaril enega najtehtnej\u0161ih in najbolj dru\u017ebeno anga\u017eiranih opusov sodobnega \u010dasa, ki je tako v vsebinskem kot formalnem pogledu zelo celovit in avtorsko prepoznaven. (iz: <em>Opus Michaela Hanekeja<\/em>, Anja Nagli\u010d, <em>KINO!<\/em>)<\/p>\n<p>V slovenskih kinematografih smo si med drugim lahko ogledali filme <strong>Bennyjev video<\/strong> (<strong>Benny&#8217;s Video<\/strong>, 1992), <strong>Sme\u0161ne igre <\/strong>(<strong>Funny games<\/strong>, 1997), <strong>Neznana koda <\/strong>(<strong>Code inconnu: R\u00e9cit incomplet de divers voyages<\/strong>, 2000), <strong>Skrito<\/strong> (<strong>Cach\u00e9<\/strong>, 2005) in nazadnje <strong>Beli trak<\/strong> (<strong>Das weisse Band &#8211; Eine deutsche Kindergeschichte<\/strong>, 2009), za katerega je avtor v Cannesu prejel svojo prvo zlato palmo. Leta 2009 so na LIFFu pripravili retrospektivo Hanekejevih manj znanih del.<\/p>\n<p><strong>kritike<\/strong><br \/>\u00bb\/\u2026\/ gre za preprost in nepopustljivo iskren film o ljubezni, starosti in umiranju, v katerem Haneke ponovno poka\u017ee, da ni le nepobolj\u0161ljivi pesimist, ampak tudi nepobolj\u0161ljivi humanist. \/\u2026\/ Tokrat je presenetil z morda svojim najbolj intimnim filmom v svoji karieri \/\u2026\/ Presenetljivo za Hanekeja, a scela logi\u010dno za tematiko filma, pa je pri tej zelo iskreni in res mojstrsko re\u017eirani intimni pripovedi dejstvo, da je Haneke, ta moralni kirurg sodobne dru\u017ebe, tokrat prav vse dru\u017ebeno pustil zunaj zgodbe. Staranje in umiranje prika\u017ee kot najintimnej\u0161e in najbolj pristno \u010dlovekovo do\u017eivljanje \/\u2026\/. Re\u017eiser, ki je torej v ve\u010dini svojih filmov tematiziral nasilje posameznika in dru\u017ebe in zahteval odgovornost zanju, tako starost prika\u017ee kot ultimativno destruktivno silo \u017eivljenja, za katero ni mogo\u010de nikogar poklicati na zagovor. In ki jo lahko brezpogojno sprejme samo prava ljubezen. \/\u2026\/ Brez dvoma: <em><strong>Ljubezen<\/strong><\/em> je pesimisti\u010den film \u2013 pesimisti\u010den v smislu, ker ne tola\u017ei tam, kjer pa\u010d ne more tola\u017eiti. A prav zato je tudi globoko eksistencialisti\u010den in humanisti\u010den film, ki brez velikih besed in brez sprenevedanja govori o dveh najve\u010djih zgodbah, sploh edinih dveh pravih zgodbah vsakega \u017eivljenja \u2013 ljubezni in smrti.\u00ab<br \/>&#8211; \u017denja Leiler, <em>Pogledi <\/em><\/p>\n<p>\u00bbStarost ostaja velik filmski tabu. O tej temi so si drznili resno spregovoriti le redki filmi, med njimi nekatere resni\u010dne klasike, kakr\u0161ni sta <strong>Tokijska zgodba <\/strong>in <strong>Make Way For Tomorrow<\/strong>. <strong>Ljubezen<\/strong> je ve\u010d kot vreden prispevek. \/\u2026\/ Hanekejeve gledali\u0161ke izku\u0161nje se bolj kot kdajkoli doslej ka\u017eejo v premi\u0161ljeni in nadzorovani mizansceni \u2013 pri tem pa dogodkov ne dramatizira, ampak jih prikazuje. To je skrajno luciden prikaz teme, hkrati pa \u010dudovito zre\u017eiran film, ki pripada igralcema. V njem se protagonista soo\u010dita z lastno umrljivostjo ter se do skrajnih meja podvr\u017eeta njenim implikacijam. \/\u2026\/ Film premore tenko\u010dutnost in silovito mo\u010d, in \u010deprav vas bo morda ganil do solz, je to silno inteligentna drama, ki odkrito spregovori o temi, o kateri ve\u010dina od nas najraje ne bi razmi\u0161ljala, \u0161e posebej ne na platnu. Le re\u017eiser kot Haneke nas lahko pripravi do tega, da smo hvale\u017eni, da smo.\u00ab<br \/>&#8211; Jonathan Romney, <em>Screen Daily<\/em><\/p>\n<p>\u00bbFilm \u017eivi od zgodb o ljubezni in smrti, a kako pogosto se zgodi, da bi filmski ustvarjalec ponudil nov pogled na katerokoli izmed obeh? <strong>Ljubezen<\/strong> Michaela Hanekeja na \u010dudovito izviren in neprizanesljiv na\u010din raziskuje vpliv ljubezni na smrt in obratno. \/\u2026\/ Haneke podre mit o smrti kot javnemu dogodku, ne\u010dem, kar delimo z drugimi, ne\u010dem, kar nas pripravi do joka in \u010dustvovanja. Tu smrt zgradi trdnjavo, in to se zdi bole\u010de resni\u010dno. \/\u2026\/ <strong>Ljubezen<\/strong> je pretresljivo, skrajno inteligentno in osupljivo izpeljano delo. Mojstrovina.\u00ab<br \/>&#8211; Dave Calhoun, <em>Time Out<\/em><\/p>\n<p>\u00bbNe\u017ena, presunljiva, brezhibno zre\u017eirana zgodba o ljubezni in smrti \/\u2026\/. Film dolguje del svoje \u010dustvene mo\u010di odli\u010dnima igralcema ter na\u0161i ganjenosti ob opazovanju dveh znanih, zdaj krhkih filmskih teles pri uprizarjanju pantomime bolezni in smrti. Ta zelo resni\u010dna krhkost je v ostrem kontrastu s telesi, ki jih film dela nesmrtne \u2013 ve\u010dno mlade \u2013 in zdi se pomenljivo, da je Haneke, ki rad razbija filmsko iluzijo, izbral igralca, ki sta nastopila v dveh izmed najbolj znanih francoskih filmov vseh \u010dasov: Trintignant je bil mo\u0161ki iz naslova v <strong>Mo\u0161kem in \u017eenski<\/strong>, [Emmanuelle] Riva pa je igrala \u017eensko brez imena v filmu <strong>Hiro\u0161ima, ljubezen moja<\/strong>.\u00ab<br \/>&#8211; Manohla Dargis, <em>The New York Times<\/em><\/p>\n<p>\u00bbPreprosta zgodba, umirjena kamera, ti\u0161ina namesto glasbe, jasnost Hanekejeve vizije, njegova pripovedni\u0161ka spretnost, mo\u010dni igralski nastopi in preciznost umetni\u0161kega vodstva nam omogo\u010dajo, da <strong>Ljubezen<\/strong> razglasimo za mojstrovino.\u00ab<br \/>&#8211; Alin Ta\u015f\u00e7\u0131yan,<em> podpredsednik \u017eirije FIPRESCI<\/em><\/p>\n<p>\u00bbV \/\u2026\/ filmu <strong>Ljubezen<\/strong> tr\u010dita osebna in kulturna definicija ljubezni, zakona, staranja, bolezni in smrti. \/\u2026\/ Haneke \/\u2026\/ ustvari enega svojih najbolj ne\u017enih, ganljivih in vznemirljivih filmov doslej. \/\u2026\/ Spotoma zastavi aktualna vpra\u0161anja o evtanaziji, institucionalizaciji, partnerski in dru\u017einski odgovornosti ter dol\u017enostih do partnerja in do sebe, in \u2013 morda najpomembnej\u0161e \u2013 o mo\u017enosti umreti z dostojanstvom in samospo\u0161tovanjem. Vse to so kontroverzne in kulturno oblo\u017eene teme, s katerimi se mora ve\u010dina ljudi soo\u010diti in v zvezi z njimi sprejeti usodne odlo\u010ditve, saj dru\u017eba ne zagotavlja lahkih \u2013 \u010de sploh kak\u0161nih \u2013 re\u0161itev. Dokaz Hanekejeve scenaristi\u010dne in re\u017eijske spretnosti je, da <strong>Ljubezen<\/strong> ta vpra\u0161anja odpira, ne da bi nanje ponujala odgovore \u2013 \u0161e ve\u010d \u2013 ne da bi presojala vedenje in odlo\u010ditve, ki se jih protagonista &#8216;odlo\u010dita&#8217; sprejeti.\u00ab<br \/>&#8211; Emanuel Levy<\/p>\n<p>\u00bbScenarij je mojstrovina so\u010dutja in razumevanja, ki nezgre\u0161ljivo zadane vse prave note. \/\u2026\/ To je globoko human film, poln presene\u010denj; veli\u010dastno delo briljantnega umetnika, ki neustra\u0161no zre v globino du\u0161e.\u00ab<br \/>&#8211; Piers Handling, filmski festival v Torontu<\/p>\n<p>\u00bbMichaelu Hanekeju in njegovim sodelavcem je \u0161okiranje gledalcev \u017ee davno pri\u0161lo v navado. V njegovi 25-letni karieri so se idili\u010dni pobegi spreobra\u010dali v skupinski samomor, generi\u010dni trilerji pa v s pomeni nabite kritike medijskega nasilja. Napetost ne ponuja nobene katarze; post-apokalipti\u010dne drame zavra\u010dajo razkritje svojih katastrof. \/\u2026\/ od filma z naslovom <strong>Ljubezen<\/strong> bo zato le malokdo pri\u010dakoval sentimentalko. A vendar nam je Haneke s svojim zadnjim delom pripravil morda najve\u010dje presene\u010denje doslej: <strong>Ljubezen<\/strong> \u0161e zdale\u010d ni kak\u0161na mu\u010dna in bole\u010da izku\u0161nja, ki bi jo morda kdo pri\u010dakoval, temve\u010d ne\u017ena elegija vse\u017eivljenjski ljubezni. \/\u2026\/ Z <strong>Ljubeznijo<\/strong> nam Haneke podarja so\u010dutno, silovito in inteligentno ljubezensko zgodbo, ki s svojimi protagonisti in gledalci ravna spo\u0161tljivo. Ta nepri\u010dakovana dobrota je \u2013 prihajajo\u010d od tak\u0161nega neprizanesljivega re\u017eiserja \u2013 osupljiva. Hkrati pa tudi \u2013 brez dvoma \u2013 neizmerno ganljiva.\u00ab<br \/>&#8211; Catherine Wheatley, <em>Sight &amp; Sound<\/em><\/p>\n<p>\u00bbTo je strastna, bole\u010da, intimna drama, ki jo lahko primerjamo z Bergmanovimi <strong>Prizori iz zakonskega \u017eivljenja<\/strong>.\u00ab<br \/>&#8211; Peter Bradshaw, <em>The Guardian<\/em><\/p>\n<p>\u00bbBogata, iskrena, globoko ganljiva \u0161tudija o spoprijemanju z intimnostjo, boleznijo in smrtjo. \/\u2026\/ Film ne bi mogel biti bli\u017ee popolnosti.\u00ab<br \/>&#8211; Geoff Andrew, <em>BFI<\/em><\/p>\n<p>\u00bbMorda najbolj zastra\u0161ujo\u010de iskren film o starosti, kar jih je bilo kdaj posnetih.\u00ab<br \/>&#8211; Owen Gleiberman, <em>Entertainment Weekly<\/em><\/p>\n<p>\u00bbRedko smo imeli prilo\u017enost videti bolj slikovit prikaz izjave Jean-Luca Godarda, da je film dokumentarec svojih igralcev.\u00ab<br \/>&#8211; Dennis Lim, <em>Artforum<\/em><\/p>\n<p>\u00bb<strong>Ljubezen<\/strong> je linearna, vseh odve\u010dnih podrobnosti asketsko okle\u0161\u010dena elegija, ki re\u017eiserjevo stalno temo \u010dlove\u0161kega trpljenja prena\u0161a na novo raven.\u00ab<br \/>&#8211; Ana Jurc, <em>MMC RTV SLO<\/em><\/p>\n<p><em>\u00bbFilm z zgodbo o starosti in umiranju, z enkratno igro Jean-Louisa Trintignanta in Emmanuelle Riva, je tako neusmiljeno intimen, da ga \u010dlovek do\u017eivi in ne le gleda.\u00ab<\/em><br \/>&#8211; Andrej Gu\u0161tin\u010di\u010d, &#8216;Najbolj\u0161i filmi leta&#8217;, MMC RTV SLO<\/p>\n<p>\u00bbV zgodovini filmov o ljubezni bo <strong>Ljubezen<\/strong> \u017eivela ve\u010dno.\u00ab<br \/>&#8211; Mary Corliss, <em>Time<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Ljubezen je briljantno odigran in mojstrsko zre\u017eiran intimen komorni film o mo\u010di ljubezni vpri\u010do smrti. Zadnja stvaritev avstrijskega re\u017eiserja, ki so jo mnogi razglasili za mojstrovino in film leta, je poleg vrste drugih nagrad prejela zlato palmo v Cannesu in oskarja za najbolj\u0161i tujejezi\u010dni film.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":3092,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/3091"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/3092"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3091"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}