{"id":3089,"date":"2020-01-03T13:06:14","date_gmt":"2020-01-03T12:06:14","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/tabu\/"},"modified":"2020-01-03T13:34:42","modified_gmt":"2020-01-03T12:34:42","slug":"tabu","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/tabu\/","title":{"rendered":"Tabu"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Pilar si v prvih letih pokoja daje veliko opraviti s tem, da bi spravila svet v red in pomagala ljudem. Skrbi ji povzro\u010da predvsem osamljena soseda Aurora, temperamentna in ekscentri\u010dna osemdesetletnica, ki golta antidepresive, zapravlja denar v bli\u017enji igralnici in svojo temnopolto slu\u017ekinjo Santo neprestano obto\u017euje \u010drne magije … Potem pa je tu \u0161e druga zgodba: tista, ki se je zgodila pred kak\u0161nimi petdesetimi leti, malo pred za\u010detkom portugalske kolonialne vojne. Za\u010dne se takole: \u00bbAurora je imela planta\u017eo v Afriki, ob vzno\u017eju gore Tabu \u2026\u00ab<\/em><\/p>\n

Tabu<\/strong> je \u010dudovita magi\u010dno-realisti\u010dna sanjarija, ki preoble\u010dena v arhai\u010dno in nostalgi\u010dno povest o izgubljenem raju utrjuje na\u0161o vero v mo\u010d filma. V Berlinu nagrajeno delo si je v hipu zagotovilo svoje mesto v analih filmske zgodovine.<\/strong><\/p>\n

zanimivosti
Tabu<\/strong> je dobil naslov po zadnjem filmu Friedricha Wilhelma Murnaua, Tabu: A Story of the South Seas<\/strong>, ki ga je re\u017eiser leta 1931 posnel v sodelovanju z dokumentaristom Robertom Flahertyjem.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbTabu<\/strong> je film o minevanju \u010dasa, o stvareh, ki izginjajo in ki lahko obstajajo le \u0161e v spominu, kot domi\u0161ljijski prividi in podobe \u2013 ali pa kot film, ki vse na\u0161teto zdru\u017ei. V filmu imamo veliko \u010dasovno elipso, vrnemo se petdeset let v preteklost. Potujemo od starosti k mladosti, od \u010dasa, ki ga zaznamujejo ob\u010dutki krivde, do \u010dasa preobilja, od postkolonialne dru\u017ebe do obdobja kolonializma. Gre za film o stvareh, ki so minile: o ljudeh, ki so umrli, o dru\u017ebi, ki je ni ve\u010d, o \u010dasu, ki lahko obstaja le \u0161e v spominu tistih, ki so ga \u017eiveli. To smo hoteli povezati s filmom, ki prav tako izumira. Odlo\u010dili smo se za snemanje v \u010drno-beli tehniki, ki je na robu izumrtja \u2013 izbrali smo 35-milimetrski format za sodobni del in 16-milimetrski za del, ki se dogaja v Afriki. \/\u2026\/ Filmi Apichatponga Weerasethakula so mi zares v\u0161e\u010d. Skupna nama je \u017eelja po vrnitvi k ne\u010demu primitivnemu, k za\u010detku zgodb, k za\u010detku filma. Oba privla\u010dijo nerealisti\u010dne zgodbe. Sku\u0161ava se boriti proti prevladi mainstream filma, proti realizmu, proti naturalizmu. Rad imam umetne stvari; idejo o filmu, ki ne posku\u0161a reproducirati resni\u010dnosti \u2013 to je namre\u010d vedno obsojeno na neuspeh. Film se ne more kosati z resni\u010dnostjo. Zanimajo me filmi, ki znajo biti ‘iskreno neresni\u010dni’. \u010ce nas te neresni\u010dnosti uspejo ganiti, potem v tem mora biti resnica. \/\u2026\/ Zame je pomembno, da posku\u0161am vzpostaviti stik z obdobjem, ko je bil film \u0161e mlad. Mislim, da se je v stotih letih filma nekaj izgubilo. In zdi se mi, da je tisto, kar filmu manjka, \u2013 ravno tako kot likom v prvem delu \u2013 prav mladost. Zato moramo najti nov na\u010din, kako jo o\u017eiviti. Tega pa ne bomo dosegli le s pretvarjanjem, da snemamo nemi film iz dvajsetih, ampak tako, da poskusimo iznajti strukturo, ki nam bo omogo\u010dila, da filmu povrnemo nekaj te mladosti. Morda gre za nekaj podobnega procesu staranja. Ljudje, ki so za\u010deli hoditi v kino v obdobju, ko je bil film \u0161e mlad, so bili bolj pripravljeni verjeti. Gledalcu sem \u017eelel vrniti sposobnost verjeti v neverjetne stvari in zmo\u017enost, da ga le-te ganejo \u2013 in to je lepota filmske umetnosti. Omogo\u010da nam, da se vrnemo v otro\u0161tvo.\u00ab
– Miguel Gomes, re\u017eiser in soscenarist<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Miguel Gomes (1972, Lizbona) je \u0161tudiral na lizbonski \u0160oli za film in gledali\u0161\u010de ter med letoma 1996 in 2004 delal kot filmski kritik pri razli\u010dnih portugalskih medijih. Pozornost je pritegnil \u017ee s kratkimi filmi, ki so bili nagrajeni na \u0161tevilnih mednarodnih festivalih, pa tudi s svojim prvim celove\u010dercem Obraz, kakr\u0161nega si zaslu\u017ei\u0161<\/strong> (A Cara que Mereces<\/strong>, 2004). Leta 2008 je v sklopu canske sekcije \u0160tirinajst dni re\u017eiserjev predstavil svoj drugi celove\u010derec Na\u0161 ljubi mesec avgust<\/strong> (Aquele Querido M\u00eas de Agosto<\/strong>, 2008), ki je kasneje postal eden kriti\u0161kih in festivalskih favoritov leta. Tabu<\/strong> je re\u017eiserjev tretji celove\u010derni film.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbTabu<\/strong> lahko berete kot zgodbo o ljubezni, spominu in melanholiji, kot kesanja polno razmi\u0161ljanje o portugalski kolonialni zgodovini ali kot vzneseno himno zgodbi in filmski domi\u0161ljiji. Film je vse na\u0161teto in na svoj ne\u017een, skoraj plah na\u010din najbolj navdu\u0161ujo\u010de \u010duda\u0161ki in presenetljiv film leta. Samo resni\u010dno plazilske du\u0161e ne bi navdu\u0161il.\u00ab
– Jonathan Romney, The Independent<\/em><\/p>\n

\u00bbZadnji celove\u010derec portugalskega avtorja Miguela Gomesa se na prvi pogled morda zdi kot nedostopen izdelek kinote\u010dnega tipa. A v resnici je pravi dragulj \u2013 ne\u017een, ekscentri\u010den, poln tiste posebne vrste nedol\u017enosti, hkrati pa \u0161armanten in duhovit. \/\u2026\/ Cinefilija daje filmu okus, a tisto, kar \u0161teje, je preprosta in iskrena \u010dlove\u0161ka drama.\u00ab
– Peter Bradshaw, The Guardian<\/em><\/p>\n

\u00bbTabu<\/strong> je eden tistih resni\u010dno edinstvenih filmov, ob katerih se ti zaplete jezik \u017ee ko ga sku\u0161a\u0161 opisati: tragi\u010dni pop pasti\u0161? Liri\u010dna melodrama iz starega Hollywooda, projicirana na posteljno rjuho? Celuloidna kurioziteta v slogu Barnumove morske deklice s Fid\u017eija? V tak\u0161nih primerih je najbolje ostati pri preprostem ‘\u010dudovito’. Delo sofisticiranega primitivizma, ki najde bole\u010do resnico v stavku: ‘Preteklost je neka druga de\u017eela.’\u00ab
– Nick Pinkerton, The<\/em> Village Voice<\/em><\/p>\n

\u00bbPravijo, da je film v svojih zadnjih vzdihljajih. Filmar, kakr\u0161en je Miguel Gomes, nam sporo\u010da, da je globoka vera v medij in njegove mo\u017enosti vse, kar potrebujemo, da prepre\u010dimo njegovo izumrtje. \/\u2026\/ Tabu<\/strong> je \u017eiv izraz cinefilije v akciji.\u00ab
– Dennis Lim, The<\/em> New York Times<\/em><\/p>\n

\u00bb[Gomes] splete kompleksen filigran iz nezanesljivega spomina, romanti\u010dnih fantazij in bridkega hrepenenja, ne\u017eno za\u010dinjen s kulturnimi referencami \u2013 tako literarnimi kot filmskimi \u2013 in poln mikavne praznine, ki pu\u0161\u010da skoraj neskon\u010den prostor za interpretacije in \u0161pekulacije.\u00ab
– Neil Young, Tribune<\/em><\/p>\n

\u00bbTabu<\/strong> zdrsne v obscenosti portugalske kolonialne zgodovine v duhu Murnaua, Flahertyja in s pomo\u010djo zna\u010dilnega Gomesovega ‘melan-komi\u010dnega’ nadrealizma.\u00ab
– Andrea Picard, ‘Najbolj\u0161i filmi leta 2012’, Sight & Sound<\/em><\/p>\n

\u00bbKo je melanholi\u010dno dramo o treh osamljenih \u017eenskah v sodobni Lizboni zasukal v afri\u0161ko kolonialno idilo o pre\u0161u\u0161tni ljubezni, je Gomes izpeljal najve\u010dji trik tega leta. Film, ki ni niti tako sentimentalen niti tako populisti\u010den kot Umetnik<\/strong> (The Artist<\/strong>), je himna estetiki nemega filma, duhu Murnaua in velikim belim lovcem in lovkam hollywoodske zgodovine.\u00ab
–\u00a0Graham Fuller, \u2018Najbolj\u0161i filmi leta 2012\u2019, Sight & Sound<\/em><\/p>\n

\u00bb\u010crno-beli Tabu<\/strong> duhovito kro\u017ei v labirintih \u010dasa in \u017eanrov \u2013 je ljubezenska zgodba, kriminalka, film o portugalskem kolonializmu v Afriki, komentar filmske zgodovine …\u00ab
– Zemira Alajbegovi\u0107, ‘Najbolj\u0161i filmi 2012’, Ekran<\/em><\/p>\n

\u00bbEden najbolj izvirnih in domiselnih, hkrati pa odkrito politi\u010dnih in presunljivo romanti\u010dnih filmov zadnjih let.\u00ab
– Richard Brody, The New Yorker<\/em><\/p>\n

\u00bb\/\u2026\/ najbolj intelektualno drzen in stilisti\u010dno inovativen celove\u010derec leta.\u00ab
– Nick James, \u2018Najbolj\u0161i filmi leta 2012\u2019, Sight & Sound<\/em><\/p>\n

\u00bb<\/strong>Elegantno ljubezensko pismo filmu.\u00ab<\/strong>
– Nick James, Sight & Sound<\/em><\/p>\n

\u00bbTabu<\/strong> je opojna me\u0161anica formalne drznosti, politi\u010dnega komentarja, nepozabne romance in izbrane lepote. \/\u2026\/ Tabu<\/strong>, kolonialisti\u010dna metafora, zavita v \u010dudovito cinefilske vro\u010di\u010dne sanje, je eno najsilovitej\u0161ih ljubezenskih pisem filmski umetnosti, ki smo jim bili pri\u010da leto\u0161nje leto.\u00ab
– Diana Sanchez, Mednarodni filmski festival v Torontu<\/p>\n

\u00bbFilm je preprosto \u010dudovit. Akademijski format, ni\u010d manj. \u010crno-bela tehnika na 35-milimetrskem in 16-milimetrskem traku. Zrno, ki se bi ga najraje dotaknili. Ni\u010d \u010dudnega, da je Gomes postal glavna tema festivalskih pogovorov \u2013 ta izjemno izvirna me\u0161anica je tako o\u010ditno prava stvar.\u00ab
– Trevor Johnston, Sight & Sound<\/em><\/p>\n

\u00bbTabu<\/strong>, \/\u2026\/ spoj zaklete ljubezni, kolonialne krivde ter razmi\u0161ljanj o spremenljivih estetikah in zna\u010dilnostih filmske umetnosti, je izrazito \u010dustven in pretresljiv film; tako kot njegova protagonistka je bipolaren, depresiven in hkrati ekstati\u010den. \/\u2026\/ \u010ce je Tabu<\/strong> ‘film za kritike’, pa njegove reference niso cilj, ampak zgolj izhodi\u0161\u010de za pot do kraja, kjer uroki, duhovi in afri\u0161ki bend v belih oblekah s portugalsko verzijo pesmi Be My Baby <\/em>prikli\u010dejo v spomin preteklost, za katero niti ne vemo, da jo poznamo; ali kot pravi Aurora: ‘Spomin sveta je ve\u010den in nih\u010de mu ne more ube\u017eati.’\u00ab
– Mark Peranson, Cinema Scope<\/em><\/p>\n

\u00bbSublimna me\u0161anica melanholije (‘saudade’), komedije in spolne strasti. Ne boste verjeli, dokler ga ne vidite \/\u2026\/.\u00ab
–\u00a0Graham Fuller, Artinfo<\/em><\/p>\n

\u00bbTabu<\/strong> je \u010duden, melanholi\u010den in o\u010darljiv. Ob vsakem ponovnem ogledu vidi\u0161 nov film. O ljubezni in izgubi. Z me\u017eikajo\u010dim krokodilom, ki nas u\u010di gledati film. \/\u2026\/ Tabu<\/strong> je moderna in obenem klasi\u010dna mojstrovina. Te\u017eko bi na\u0161li kak\u0161en drug film, ki se na tako igriv in inteligenten na\u010din ukvarja z dose\u017eki filmske zgodovine.\u00ab
– Dana Linssen, De Filmkrant<\/em><\/p>\n

\u00bbTabu<\/strong> je \u010dudovit \u010dasovni stroj.\u00ab
– J. Hoberman, Artinfo<\/em><\/p>\n

\u00bbO\u010darljiv, duhovit, \u010dudovito posnet in nepojasnljivo zapeljiv \/\u2026\/. Dobrodo\u0161li v filmsko magijo.\u00ab
– Nikola Grozdanovic, IndieWIRE<\/em><\/p>\n

\u00bbToliko dobrih filmov ni izvirnih in toliko izvirnih filmov ni dobrih, da je pravi u\u017eitek odkriti delo, \/\u2026\/ ki na tako sijajen na\u010din me\u0161a realizem in fantazijo.\u00ab
– Michel Ciment, \u2018Najbolj\u0161i filmi leta 2012\u2019, Sight & Sound<\/em><\/p>\n

\u00bbNekateri kritiki so filmu to tudi o\u010ditali, da namre\u010d zanemarja realnost portugalskega kolonializma oziroma jo zavija v ‘samozavestno’ filmsko estetiko. Toda \u010de je film tako inteligenten, ironi\u010den in navsezadnje tudi tako melanholi\u010den, kot je Tabu<\/strong>, mu umazane zgodovinske realnosti niti treba izrecno pokazati.\u00ab
– Zdenko Vrdlovec, Dnevnik<\/em><\/p>\n

\u00bbToda ves flashback – ves stilizirani popis tega “raja” – je nem, brez dialogov. Sli\u0161imo le to, kar ostareli Gianluca ob skodelici kave pripoveduje Aurorini sosedi, vidimo pa to, kar si Aurorina soseda predstavlja. Kar je namig, da ni nujno, da se je to res tako zgodilo – in da je bil raj morda izgubljen \u017ee v samem raju. Zgodovina je spomine spremenila v krokodile, ki jih Aurorina soseda zdaj prevaja nazaj v spomine, toda zgodovina je Portugalsko in njeno Auroro vrgla krokodilom. Tabu je \u010drno-bel, toda tako dober, da imate ves \u010das ob\u010dutek, da je barven.\u00ab
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n

\u00bbRes da gre za domala kli\u0161ejski melodramski trikotnik, kajpada z vsemi zapleti, skrivalnicami in strastmi, ki jih taka struktura omogo\u010da, toda pravi \u010dar filma je v briljantni izvedbi. Gomes domiselno – le na videz grobo neposredno, v resnici pa z na mo\u010d prefinjenimi prijemi \u2013 povzema klju\u010dne postopke nemega filma, ne da bi se kdaj ujel v past arhai\u010dnega manirizma. Nasprotno, magi\u010dne, zrnate \u010drno-bele podobe, \u00a0pospremljene z duhovitim prepletom komentarja v offu, izbranih naravnih zvokov in \u00a0glasbeno-pevskih vlo\u017ekov, pritegnejo prav s svojo sve\u017eino.\u00ab
– Bojan Kav\u010di\u010d, Stop<\/em><\/p>\n

\u00bbIn \u010deprav se vseskozi zdi, da Gomes skozi svoje zgodbe tudi na formalni ravni ‘be\u017ei’ v preteklost, k nekim pozabljenim filmskim oblikam, da nostalgi\u010dno obuja nekak\u0161en filmski antimodernizem, pa \u0161e zdale\u010d ni tako: z ne prav pogosto videno drznostjo in igrivostjo duha, a tudi ob hkratnem globokem razumevanju vloge zgodovinskega pomena teh oblik, jih Gomes preoblikuje in spoji v osupljivo, \u017ee prav sublimno moderno delo. Tabu<\/strong> je ekscentri\u010dno delo nepobolj\u0161ljive romanti\u010dne du\u0161e in samoironi\u010dnega duha, ki v zgodovini vidi aktualnost, v intimnem pa politi\u010dno razse\u017enost sveta.\u00ab
– Denis Vali\u010d, Pogledi<\/em><\/p>\n

\u00bbTabu<\/strong> u\u010dinkuje sicer kot poeti\u010dna filmska sanjarija, v dolo\u010denih trenutkih zelo \u010dustvena, a tudi v najbolj celovitem pomenu duhovita, predvsem pa nostalgi\u010dna, pripovedujo\u010da o \u017eivljenjski ljubezni, minevanju, \u017eivljenju in smrti tako reko\u010d vsega \u2013 tudi klasi\u010dnega filmskega medija… \/..\/ Tabu<\/strong> pa se gleda kot domi\u0161ljijsko svobodna poezija.\u00ab
– Uro\u0161 Smasek, Ve\u010der<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Tabu je \u010dudovita magi\u010dno-realisti\u010dna sanjarija, ki preoble\u010dena v arhai\u010dno in nostalgi\u010dno povest o izgubljenem raju utrjuje na\u0161o vero v mo\u010d filma. V Berlinu nagrajeno delo si je v hipu zagotovilo svoje mesto v analih filmske zgodovine.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":3090,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/3089"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/3090"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3089"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}