{"id":3087,"date":"2020-04-22T13:41:15","date_gmt":"2020-04-22T11:41:15","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/holy-motors\/"},"modified":"2020-04-22T13:52:57","modified_gmt":"2020-04-22T11:52:57","slug":"holy-motors","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/holy-motors\/","title":{"rendered":"Holy Motors"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
\nOd zgodnjega jutra pa globoko v no\u010d sledimo skrivnostnemu gospodu Oscarju, kako prehaja iz enega \u017eivljenja v drugo. Pri\u010de smo njegovi preobrazbi v staro bera\u010dico, bogatega bankirja, morilca, po\u0161ast, dru\u017einskega o\u010deta \u2026 Zdi se, kot da igra vloge \u2026 a kje so kamere? Na samotni poti ga spremlja le C\u00e9line, svetlolasa dama za volanom velike bele limuzine, ki ga preva\u017ea po ulicah Pariza. Oskar je videti kot premi\u0161ljen in natan\u010den poklicni morilec, ki se vozi z enega kraja zlo\u010dina do drugega \u2026 V iskanju geste \u010diste lepote, skrivnostne gonilne sile, \u017eensk in duhov svojih prej\u0161njih \u017eivljenj \u2026<\/p>\n

Devet za ceno enega! Holy Motors<\/strong> je ‘film atrakcije’, v katerem devetnajsto stoletje sre\u010da enaindvajseto. Ekstravaganten. Blazen. Fantasti\u010den. Edinstven. Nezasli\u0161an. Cinefilski. Slavospev in hkrati rekviem mehani\u010dnemu svetu. Da ne bo pomote: zadnji film L\u00e9osa Caraxa lahko do\u017eivite le v kinu.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\n\u00bbPri svojih filmih nikoli ne izhajam iz ideje ali namere, ampak iz dveh, treh podob in ob\u010dutkov, ki jih zlepim skupaj. Ena izmed podob, ki sem jih imel pred o\u010dmi za Holy Motors<\/strong>, so bile dolge limuzine, ki jih v zadnjih letih videvamo po cestah. \/\u2026\/ Od zunaj so videti lepo, a ko si znotraj, te prevzame nekak\u0161na oto\u017enost; tiste vrste oto\u017enost, ki jo ob\u010duti\u0161 v prehodnih hotelih. Kljub temu me ganejo. Zastarele so \u2013 kot stare futuristi\u010dne igra\u010de iz preteklosti. Mislim, da ozna\u010dujejo konec nekega obdobja; obdobja velikih, vidnih strojev … Ti avtomobili so kmalu postali srce filma \u2013 njegov motor, \u010de se lahko tako izrazim. Zami\u0161ljal sem si jih kot dolga plovila, ki ljudi preva\u017eajo po njihovih zadnjih poteh, po njihovih zadnjih nalogah. Film Holy Motors<\/strong> je tako neke vrste znanstvena fantastika, v kateri so ljudje, zveri in stroji na robu izumrtja \u2013 solidarni ‘sveti motorji’, ki jih povezuje skupna usoda; su\u017enji vedno bolj virtualnega sveta. Sveta, iz katerega vidni stroji, resni\u010dne izku\u0161nje in akcija postopoma izginjajo. \/\u2026\/ Tako kot filmska umetnost sama tudi Denis izhaja z odrskih desk, s sejmov in iz cirkusa. Njegovo telo je izklesano kot telesa atletov na kronofotografijah \u00c9tienne-Julesa Mareyja.\u00a0In ko to telo snemam pri gibanju, ob\u010dutim isti u\u017eitek, kot ga je po vsej verjetnosti ob\u010dutil Muybridge pri opazovanju svojega konja v galopu. \/\u2026\/ \u010ce bi me Denis zavrnil, bi vlogo ponudil Lonu Chaneyju ali Charlieju Chaplinu. Morda Petru Lorreju ali Michelu Simonu. \/\u2026\/ \u00c9dith je \u017eenska-film \u2013 \u010dudovita v pravem pomenu besede. Poleg tega je senca Georgesa Franjuja \u017ee tako ali tako visela nad projektom \u2013 njena silhueta, njen obraz in njen glas so zato postali neizbe\u017eni. Postala je dobra vila tega filma.\u00ab
\n– L\u00e9os Carax, re\u017eiser in scenarist<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
\nL\u00e9os Carax se je rodil leta 1960 kot Alexandre Oscar Dupont v pari\u0161kem predmestju Suresnes. Pri \u0161estnajstih je pustil \u0161olo in se preselil v Pariz, kjer je v poznih sedemdesetih dobil delo filmskega kritika pri Cahiers du cin\u00e9ma<\/em>. Kariero filmskega ustvarjalca je za\u010del s kratkim filmom Daviteljev blues<\/strong> (Strangulation Blues<\/strong>, 1980), s katerim si je pri dvajsetih letih prislu\u017eil prve festivalske nagrade. Tri leta zatem je posnel celove\u010derni prvenec Fant sre\u010da dekle <\/strong>(Boy Meets Girl<\/strong>, 1984), uvodni del trilogije na temo nore ljubezni, v katerem je v vlogi re\u017eiserjevega alter ega prvi\u010d nastopil igralec Denis Lavant. Delu, ki je mlademu Caraxu prineslo sloves \u010dude\u017enega de\u010dka francoskega filma, sta sledili Ne\u010dista kri <\/strong>(Mauvais sang<\/strong>, 1986) in super-produkcija Ljubimca z mostu Pont-Neuf<\/strong> (Les amants du Pont-Neuf<\/strong>, 1991) \u2013 mojstrovina po mnenju kritikov, a hkrati velika komercialna polomija. Minilo je celih osem let, preden je re\u017eiser posnel svoj naslednji celove\u010derec Pola X <\/strong>(1999), in nadaljnjih trinajst let do canske premiere njegovega najnovej\u0161ega filma, Holy Motors<\/strong>.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\n\u00bbHoly Motors<\/strong> je po eni strani docela ‘caraxovski’ film, ki prekipeva od ekscentri\u010dnih domislic, baro\u010dnih zank, melodramati\u010dnih predahov, ganljivih spominov na pozabljene filme in gole telesnosti Denisa Lavanta, re\u017eiserjevega ve\u010dnega alter ega. Po drugi pa se zdi, da so vse te poteze Caraxove kinematografije tokrat sko\u010dile v vi\u0161jo prestavo, da jih avtor, medtem ko se vra\u010da k starim in novim obsesijam, ponovno izumlja na ludisti\u010den in skorajda radosten na\u010din, ki je neskon\u010dno oddaljen od samouni\u010dujo\u010de krivulje prej\u0161njih del. Carax je s Holy Motors<\/strong> naposled odkril nestalno me\u0161anico na videz nesmiselnih filmskih atrakcij ter meditiranja o samem filmu in njegovih mehanizmih, o statusu podobe in telesa, o zgodovini in \u010dasu. \/\u2026\/ Spanec, iz katerega se na za\u010detku Holy Motors<\/strong> predrami uveli Carax, \/\u2026\/ ni zgolj nadrealisti\u010dna uvertura v nekak\u0161en avtorjev film \u00e0 clef<\/em>, temve\u010d prej fantazma vrnitve k po\u010delom filma, k njegovi inherentni mobilnosti.\u00ab
\n– Nil Baskar, Kinote\u010dnik<\/em><\/p>\n

\u00bb\/\u2026\/ \u010de mislite, da ste videli \u017ee vse in da vas ni\u010d ve\u010d ne more presenetiti (ali pa vas vsaj po\u0161teno znervirati), ne gre zamuditi te fantazijske meditacije na temo izgube avtenti\u010dnosti in otipljivosti v sodobnem svetu spektakla in virtualne resni\u010dnosti. Pri tem upo\u0161tevajte le en napotek: pustite razum pred vrati dvorane, v katero vstopate. Holy Motors<\/strong> je, \u010deprav ne povsem tipi\u010den, \u0161e vedno zelo Caraxov film. Razpr\u0161en, intuitiven, izmuzljiv in odprt za mnoge interpretacije, pri \u010demer nobena ni \u010disto prava \u2013 tak\u0161na, ki bi iz\u010drpala vse njegove pomene. \/\u2026\/ ni\u010d [vas] ne more zares pripraviti na avanturisti\u010den skok v najnovej\u0161i nadrealisti\u010dni konstrukt enega najbolj besno kreativnih umov francoskega filma. Tak\u0161en je pa\u010d Carax \u2013 lahko mu o\u010ditate, da so njegovi filmi o\u0161abni in pretenciozni, sentimentalni, baro\u010dno preoblo\u017eeni in do kraja nerazumljivi, a nikoli, da so dolgo\u010dasni.\u00ab
\n– \u0160pela Barli\u010d, Pogledi<\/em><\/p>\n

\u00bbOsebna izkaznica filma \u2013 in na\u0161ega \u010dasa!\u00ab
\n– Gorazd Tru\u0161novec, ‘Najbolj\u0161i filmi leta 2012’, Ekran<\/em><\/p>\n

\u00bbEdino upanje je film.\u00ab
\n– Mateja Valentin\u010di\u010d, ‘Najbolj\u0161i filmi leta 2012’, Ekran<\/em><\/p>\n

\u00bbDokaz, da lahko filmski avtor \u0161e najde sve\u017e na\u010din pripovedovanja.\u00ab
\n– Ingrid Kova\u010d, Ekran<\/em><\/p>\n

\u00bb\/\u2026\/ evfori\u010den, nadrealisti\u010den zdrs v groteskni svet sanj in\/ali podzavesti. \/\u2026\/ Film, ki se na celi \u010drti upira kategorizaciji, nenehno preklaplja med registri tragedije, komedije, farse, trilerja, erotike in celo muzikala. \/\u2026\/ Holy Motors<\/strong> bi lahko verjetno bil preizpra\u0161evanje igralskega poklica in tega, kako skrajno nenavaden je \u017ee sam njegov koncept. Morda je filozofski razmislek o razli\u010dnih vlogah, ki jih v \u017eivljenju igramo, ali pa celo samo Caraxova oda protejskosti njegove muze in najljub\u0161ega igralca, Denisa Levanta. Ves svet je oder, in vsi mo\u017eje in \u017eene zgolj igralci? Misel ni nova, a verjemite, da na tak na\u010din \u0161e ni bila povedana.\u00ab
\n– Ana Jurc, MMC RTV SLO<\/em><\/p>\n

\u00bb\/\u2026\/ eden najbolj \u010duda\u0161kih filmskih izdelkov zadnjih let, katerega osupljive prizore si bo te\u017eko izbiti iz glave.\u00ab
\n– Biljana Pavlovi\u0107, Primorske novice<\/em><\/p>\n

\u00bbHo\u010dete tri dejanja? Kak\u0161en dolg\u010das. \u010cednega protagonista? Lepo vas prosim. Zmagoslavje \u010dlove\u0161kega duha? Dajte, no. Carax vam ne ponuja ni\u010d od na\u0161tetega. \/\u2026\/ \u010ceprav film na trenutke deluje, kot bi bil se\u0161it iz milijon razli\u010dnih filmov, pa ve\u010dinoma in na \u010dudovit na\u010din ne spominja na ni\u010d, kar ste videli doslej: to je filmska umetnost, izumljena na novo.\u00ab
\n– Manohla Dargis, The New York Times<\/em><\/p>\n

\u00bbInteligenten, a ganljiv; z ne\u0161tetimi referencami (na filmsko zgodovino, stari Pariz, samega sebe), ne da bi pri tem deloval prazno in pretirano intelektualizirano.\u00ab
\n– Andrew Hultkrans, Artforum<\/em><\/p>\n

\u00bbS Holy Motors<\/strong> \/\u2026\/ se Carax bolj kot kdajkoli pribli\u017ea umetni\u0161kemu manifestu: film o \u017eivljenju kot filmu in filmu kot \u017eivljenju.\u00ab
\n– Dennis Lim, Cinema Scope<\/em><\/p>\n

\u00bbU\u017eitek za cinefila in \u2013 kar je \u0161e bolj pomembno \u2013 u\u017eitek za gledalca.\u00ab
\n– Peter Bradshaw, ‘Najbolj\u0161i filmi leta 2012’, Sight & Sound<\/p>\n

\u00bbCaraxova nesveta odiseja med sanjska \u010dudesa filmske umetnosti je navdu\u0161ujo\u010d hibrid med komedijo, melodramo, znanstveno fantastiko, kriminalko in glasbeno romanco. Sila skrivnosten in neverjetno o\u010darljiv \u2013 ta monsterpiece<\/em> ‘norega klobu\u010darja’ bi utegnil biti najbolj\u0161i film leta.\u00ab
\n– Aaron Hillis, The<\/em> Village Voice<\/em><\/p>\n

‘Najbolj\u0161i film leta 2012’:
\nGorazd Tru\u0161novec, Ekran.<\/em> Ingrid Kova\u010d Brus, Ekran<\/em>. Cahiers du cin\u00e9ma. Film Comment<\/em>. Richard Brody, The New Yorker<\/em>. Aaron Hillis, The Village Voice<\/em>. Eric Kohn, IndieWire<\/em>,<\/p>\n

‘Deset najbolj\u0161ih filmov leta 2012’:
\nMateja Valentin\u010di\u010d, Ekran. Sight & Sound<\/em>. Village Voice<\/em>. Manohla Dargis, The New York Times<\/em>. John Waters, Artforum<\/em>. Richard Brody, The New Yorker<\/em>. Peter Bradshaw, The Guardian<\/em>. James Quandt, The<\/em> Village Voice<\/em>. Jonathan Rosenbaum. Richard Corliss, Time Magazine<\/em>. Karina Longworth, The<\/em> Village Voice<\/em>.<\/p>\n

\u00bb\u010cudovito nenavadna in nenavadno \u010dudovita meditacija na temo sedme umetnosti, ki potepta na\u0161e predstave o tem, kak\u0161ni bi morali biti filmi. \/..\/ Da, glejte in se \u010dudite. Holy Motors<\/strong> je skoraj nemogo\u010de opisati, kaj \u0161ele razlo\u017eiti, Holy Motors<\/strong> morate preprosto videti in do\u017eiveti. Po mo\u017enosti v kinu. Ne morem vam zagotoviti, da bo to, kar boste videli, po va\u0161em okusu, lahko pa vam zagotovim, da podobnega filma \u0161e nikoli niste videli. Ali do\u017eiveli.\u00ab
\n– Klemen \u010cerne, Planet Siol<\/em><\/p>\n

\u00bbGospod Oscar ne potrebuje ve\u010d identitete (in realnosti), ker igra like, ki ga dr\u017eijo pri \u017eivljenju. Igra zato, da bi \u017eivljenje sploh \u0161e izgledalo kot \u017eivljenje. \u017divi le za like, ki jih igra. In igra jih tako, kot da identiteta, realnost in svet ne obstajajo ve\u010d. Le \u0161e filmski muzej likov, ki nikoli ne umrejo. Film je pa\u010d edina obljuba ve\u010dnosti, ve\u010dnega \u017eivljenja, posmrtnega \u017eivljenja. Kaj \u010de bo film umrl? Kam bomo \u0161li?\u00ab ZELO ZA
\n– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n

\u00bb”Sprehod skozi vloge \u017eivljenj.” Hipnoti\u010dna, domi\u0161ljena in domi\u0161ljije polna, prelepa “bo\u017eanska komedija”, ki staro misel, da smo vsi le igralci v svojih \u017eivljenjih – ali pa da bi radi zaigrali kaj ve\u010d od lastnega \u017eivljenja – popelje v nove vi\u0161ave, nove razmisleke, nove melanholije in nove dvome. Film za vse ljubitelje prestopanja linearnosti in \u017eanrov, ena najbolj intenzivnih filmskih izku\u0161enj lanskega leta morda najbolj\u0161i film lanskega leta.\u00ab Ocena: 10
\n– Peter Zupanc, TV Okno<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Devet za ceno enega! Holy Motors je ‘film atrakcije’, v katerem devetnajsto stoletje sre\u010da enaindvajseto. Ekstravaganten. Blazen. Fantasti\u010den. Edinstven. Nezasli\u0161an. Cinefilski. Slavospev in hkrati rekviem mehani\u010dnemu svetu. Da ne bo pomote: zadnji film L\u00e9osa Caraxa lahko do\u017eivite le v kinu.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":166301,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/3087"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/166301"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3087"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}