{"id":3083,"date":"2024-01-29T12:57:41","date_gmt":"2024-01-29T11:57:41","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/kraljevska-afera\/"},"modified":"2024-01-29T13:02:07","modified_gmt":"2024-01-29T12:02:07","slug":"kraljevska-afera","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/kraljevska-afera\/","title":{"rendered":"Kraljevska afera"},"content":{"rendered":"<p><b>zgodba<\/b><br \/>Danska ob koncu 18. stoletja. Lepa in izobra\u017eena petnajstletna princesa Karolina Matilda pride na danski dvor za \u017eeno du\u0161evno bolnemu in razvratnemu mlademu kralju Kristjanu VII. Kmalu po rojstvu njunega prvega otroka je za kraljevega osebnega zdravnika imenovan svobodomiselni Johann Friedrich Struensee. Struensee, idealist in vizionarski privr\u017eenec razsvetljenstva, si hitro pridobi kraljevo naklonjenost, v osamljeni kraljici pa najde sorodno du\u0161o in politi\u010dno zaveznico. Med njima se razvname strastna in prepovedana ljubezen, ki za vedno spremeni zgodovino naroda.<\/p>\n<p><b>Kraljevska afera<\/b> je epska zgodba o ljubezenskem trikotniku med kraljico, dvornim zdravnikom in norim kraljem ter napet politi\u010dni triler o boju za oblast in politi\u010dnih spletkah, ki so v 18. stoletju pretresale danski dvor. Razko\u0161no kostumsko dramo<b> <\/b>s pridihom sodobnosti je posnel Nikolaj Arcel, scenarist \u0161vedskega <b>Dekleta z zmajskim tatujem<\/b>. Film je prejel srebrna berlinska medveda za najbolj\u0161ega igralca in najbolj\u0161i scenarij ter nominacijo za oskarja za najbolj\u0161i tujejezi\u010dni film.<\/p>\n<p><b>iz prve roke<br \/>\u00bbKraljevska afera<\/b> temelji na enem najbolj dramati\u010dnih dogodkov v danski in evropski zgodovini. \/\u2026\/ Ta zgodba je za Dance zelo pomembna. Je del na\u0161e kulturne identitete. O njej se u\u010dimo v \u0161oli, beremo v knjigah, gledamo jo lahko v baletih in gledali\u0161kih igrah. \/\u2026\/ Bolj\u0161e zgodbe si ne more\u0161 zamisliti. \/\u2026\/ Ni le politi\u010dno zanimiva, temve\u010d tudi zelo melodramati\u010dna in \u017ege\u010dkljiva. Ima smrt in rojstvo in prepovedano ljubezen; tako kot kak\u0161na pravljica. \/\u2026\/ Zelo sem bil vesel in po\u010da\u0161\u010den, da sem te dogodke lahko kon\u010dno prenesel na filmsko platno. Slogovno so me navdihnili veliki epi iz \u0161tiridesetih in petdesetih let \/\u2026\/, filmi, kakr\u0161en je <b>V vrtincu<\/b> (<b>Gone With the Wind<\/b>). \/\u2026\/ Ustvarjalce pa nas je pod\u017eigala tudi \u017eelja skandinavsko zgodovinsko dramo ponesti v novo stoletje. Da bi to dosegli, smo se dr\u017eali pravil, ki smo si jih postavili sami: nismo hoteli &#8216;prikazovati&#8217; zgodovine, se ustavljati pri velikih formalnih dogodkih, razko\u0161nih obla\u010dilih in pri\u010deskah ali pri na\u010dinu, kako so stregli hrano. \u017deleli smo, da bi gledalci zgodbo preprosto do\u017eiveli skozi o\u010di likov in 18. stoletje vzeli kot nekaj samoumevnega. \u010ceprav obdobje prepoznamo v scenografiji in kostumih (Mikkel F\u00f8lsgaard, ki igra kralja Christiana, \u0161e vedno vztraja pri tem, da bi se na\u0161 slogan moral glasiti &#8216;velika \u010dustva, velike lasulje&#8217;), smo film snemali in montirali, kot bi snemali in montirali film, ki se dogaja v sodobnem Kopenhagnu. \/\u2026\/ Kostumski filmi so obi\u010dajno narejeni za ljudi, ki gledajo kostumske filme. Zdelo se mi je, da bi bilo lepo narediti nekaj, kar bi bilo vsaj malce druga\u010dno od povpre\u010dnega kostumskega filma. \/\u2026\/ \u017delel sem povedati veliko, epsko ljubezensko zgodbo. \/\u2026\/ Lahko nam re\u010dete romantiki. Res smo. To je romanti\u010den film. Verjamemo v ljubezen.\u00ab<br \/>&#8211; Nikolaj Arcel, re\u017eiser in soscenarist<\/p>\n<p><b>portret avtorja<\/b><br \/>Nikolaj Arcel (1972, Kopenhagen) je diplomiral na danski dr\u017eavni filmski akademiji. Njegov diplomski film <b>Woyzecks sidste symfoni<\/b> (2001) je pobral najvi\u0161je nagrade na festivalih v M\u00fcnchnu in Clermont-Ferrandu. Od leta 2004 je z velikim komercialnim in kriti\u0161kim uspehom re\u017eiral filme razli\u010dnih \u017eanrov: od politi\u010dnega trilerja <b>Kongekabale<\/b> (2004), preko dru\u017einske pustolov\u0161\u010dine <b>De fortabte sj\u00e6les \u00d8<\/b> (2007), pa do komi\u010dne drame <b>Sandheden om m\u00e6nd<\/b> (2010). Znan je tudi kot soscenarist \u0161vedske uspe\u0161nice <b>Dekle z zmajskim tatujem<\/b> (<b>M\u00e4n som hatar kvinnor<\/b>, 2009). <b>Kraljevska afera<\/b> je njegov \u010detrti celove\u010derec.<\/p>\n<p><b>zanimivosti<br \/>Kraljevska afera<\/b> je prvi zgodovinski film, ki je nastal pod okriljem Zentrope, produkcijske hi\u0161e Larsa von Trierja.<\/p>\n<p><b>kritike<\/b><br \/>\u00bbFilm s pomo\u010djo prepri\u010dljivih nastopov in mojstrske re\u017eije raziskuje labirint politi\u010dne oblasti in dru\u017ebenih sprememb ter tveganja nedovoljene romance. Odve\u010d je dodati, da je <b>Kraljevska afera<\/b> oskarjeva kandidatka, ki zlahka vzbudi pozornost.\u00ab<br \/>&#8211; Hannah Lee, <i>Film Society of Lincoln Center<\/i><\/p>\n<p>\u00bbZanimiv portret poznega 18. stoletja \/\u2026\/ je izvrstno dopolnilo filmom, kakr\u0161na sta <b>Amadeus<\/b> in <b>Norost kralja Jurija<\/b> (<b>The Madness of King George<\/b>).\u00ab<br \/>&#8211; Philip French, <i>The Guardian<\/i><\/p>\n<p>\u00bbElegantna, inteligentna in lucidna pripoved o vznemirljivem poglavju iz evropske zgodovine. \/\u2026\/ Arcelov film ni poskus ponovnega izumljanja \u017eanra zgodovinske drame, temve\u010d poklon sijajni tradiciji znotraj evropskega filma.\u00ab<br \/>&#8211; David Rooney, <i>The Hollywood Reporter<\/i><\/p>\n<p>\u00bbTo je opojna me\u0161anica strasti, politike in tragedije, ki jo Arcel zakuha z ravno prav\u0161njo kombinacijo novodobne avtenti\u010dnosti in staromodne melodrame.\u00ab<br \/>&#8211; Mike Goodridge, <i>Screen Daily<\/i><\/p>\n<p>\u00bbNapet, inteligenten, dobro odigran \u2013 vse, kar si lahko \u017eelite od zgodovinske drame.\u00ab<br \/>&#8211; Sophie Ivan, <i>Little White Lies<\/i><\/p>\n<p>\u00bb[Alicia] Vikander z enako mero natan\u010dnosti zajame ljubkost, idealizem in odlo\u010dnost. Kdaj ste nazadnje videli film, v katerem lica zardevajo tako o\u010darljivo, da se to zdi kot vzrok za iznajdbo barvnega filma? \/\u2026\/ Eden najbolj\u0161ih nastopov Madsa Mikkelsena doslej. \/\u2026\/ <b>Kraljevska afera<\/b> je triumf v tako reko\u010d vseh pogledih.\u00ab<br \/>&#8211; Kim Skotte, <i>Politiken<\/i><\/p>\n<p>\u00bbTo je inteligentna, realisti\u010dna kostumska drama, kakr\u0161no imamo le redko prilo\u017enost videti. Zadnji v ponudbi tovrstnih filmov je bil <b>Kraljev govor<\/b> (<b>The King\u2019s Speech<\/b>) in <b>Kraljevska afera<\/b> bi si zaslu\u017eila, da dose\u017ee isto vrsto zrelega ob\u010dinstva. Razmi\u0161ljujo\u010d kostumski film, ki \u2013 \u010deprav ne epskih razse\u017enosti \u2013 prenese primerjave z <b>Mo\u017eem za vse \u010dase<\/b> (<b>A Man For All Seasons<\/b>) Freda Zinnemanna in <b>Doktorjem \u017divagom<\/b> (<b>Doctor Zhivago<\/b>) Davida Leana.\u00ab<br \/>&#8211; Chris Tookey, <i>Daily Mail<\/i><\/p>\n<p>\u00bbDanska dobi socialno dr\u017eavo, toda \u010dlani kraljevega sveta, stari konservativci, predhodniki neoliberalne garde, penijo in besnijo: tro\u0161imo ve\u010d, kot ustvarimo! Te\u017eenje z &#8216;zlatim fiskalnim pravilom&#8217; ni ni\u010d novega &#8211; tu je \u017ee 250 let. In ne izgleda seksi. Niti kul. <b>Kraljevska afera<\/b> jasno poka\u017ee: socialna dr\u017eava je bolj seksi od zlatega fiskalnega pravila.\u00ab ZA<br \/>&#8211; Marcel \u0160tefan\u010di\u010d jr, <i>Mladina<\/i><\/p>\n<p>\u00bbToda <b>Kraljevska afera<\/b> se \u2013 in prav v tem je njen &#8220;prese\u017eni&#8221; vidik \u2013 ne kon\u010da tako depresivno, z obglavljenjem liberalnih in emancipatornih reform oziroma s triumfom konservativne reakcije: Christiana je nasledil njegov sin Frederick, ki je znova uveljavil ve\u010dino Struenseejevih reform. In \u010deprav je to omenjeno samo v podnapisu, je to vseeno neka filmska kvaliteta. V\u010dasih je treba narediti kak\u0161en film tudi zato, da nas spomni na dolo\u010dena zgodovinska dejstva.\u00ab<br \/>&#8211; Zdenko Vrdlovec, <i>Dnevnik<\/i><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Zgodba o ljubezenskem trikotniku med kraljico, dvornim zdravnikom in norim kraljem ter napet politi\u010dni triler o boju za oblast in politi\u010dnih spletkah, ki so v osemnajstem stoletju pretresale danski dvor. Dva srebrna medveda na Berlinalu in nominacija za oskarja za najbolj\u0161i tujejezi\u010dni film.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":3084,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/3083"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/3084"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3083"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}