{"id":3081,"date":"2020-01-03T13:06:16","date_gmt":"2020-01-03T12:06:16","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/ne\/"},"modified":"2020-01-03T13:34:41","modified_gmt":"2020-01-03T12:34:41","slug":"ne","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/ne\/","title":{"rendered":"Ne!"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
\u010cile, 1988. Po petnajstih letih zatiralskega re\u017eima je Pinochet zaradi mednarodnih pritiskov prisiljen razpisati plebiscit, na katerem naj bi dr\u017eavljani odlo\u010dali o nadaljevanju njegove vladavine. Voditelji opozicije vodenje svoje kampanje zaupajo mlademu ogla\u0161evalcu Ren\u00e9ju Saavedri, znanemu po samozavestnih in prepri\u010dljivih nastopih \u2013 pa naj gre za najnovej\u0161o gazirano pija\u010do ali dogodek, ki bo odlo\u010dal o usodi dr\u017eave. Kljub neznatni mo\u017enosti uspeha, pi\u010dlim denarnim sredstvom in neprestanemu nadzoru diktatorjevih lakajev si Saavedra in njegova ekipa zamislijo drzno in kontroverzno ogla\u0161evalsko akcijo, s katero naj bi dobili volitve, se re\u0161ili tiranskega diktatorja in popeljali de\u017eelo na pot k svobodi in demokraciji.<\/p>\n

Napet politi\u010dni triler in obenem hudomu\u0161na medijska satira bele\u017ei resni\u010dno zgodbo o padcu Pinochetove diktature, do katerega ni pripeljala krvava revolucija, ampak nalezljiv slogan, spevna melodija in pisan logotip. Nominacija za oskarja za najbolj\u0161i tujejezi\u010dni film 2013.<\/p>\n

zanimivosti<\/strong>
Leta 1973 so \u010dilske oboro\u017eene sile pod vodstvom Augusta Pinocheta in ob podpori ameri\u0161ke obve\u0161\u010devalne slu\u017ebe CIA s krvavim dr\u017eavnim udarom strmoglavile predsednika Allendeja. Pinochet je razpustil parlament, razveljavil ustavo, prepovedal opozicijo in prevzel nadzor nad mediji. V \u010dasu njegove petnajstletne diktature je bilo na tiso\u010de ljudi zaprtih, prisiljenih oditi v izgnanstvo ali pa so \u2013 kot se je temu reklo \u2013 ‘izginili’.<\/p>\n

Film je v celoti posnet s predelanimi U-matic kamerami, ki so v \u010cilu v osemdesetih letih veljale za standard pri snemanju televizijskih novic. Re\u017eiser je v film vklju\u010dil tudi resni\u010dne televizijske spote obeh strani ter nekatere udele\u017eence kampanje izpred \u0161tiriindvajsetih let.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbSam nisem bil nikoli izpostavljen nasilju ali rev\u0161\u010dini. Zato je bilo moje \u017eivljenje pod diktaturo nekako udobno in brez kakr\u0161ne koli nevarnosti. Ko sem se zavedel, kaj se je v de\u017eeli dogajalo, sem bil star petnajst, \u0161estnajst let. Imel sem ob\u010dutek, da sem zamudil nekaj, kar so prestali \u0161tevilni: strah in bole\u010dino. \/\u2026\/ Post Mortem<\/strong> govori o za\u010detkih diktature, Tony Manero<\/strong> o njenem najbolj nasilnem trenutku in Ne! <\/strong>o njenem koncu. \u017delel sem narediti bilanco, ponovno raziskati podobe nasilja, moralnega propada in ideolo\u0161kega izkrivljanja \u2013 pa ne zato, da bi jih razumel, ampak da bi povedal, da obstajajo. Ti filmi bodo morda s\u010dasoma lahko ponudili pogled na obdobje, polno tema\u010dnih in \u017ealostnih labirintov, pa tudi nerodnih in pogosto prisiljenih radosti. \/\u2026\/ Zgodba nas je za\u010dela zanimati, ker prikazuje, kako se je usoda naroda spremenila s pomo\u010djo zelo preprostih zamisli na televiziji. In \u010dlovek, ki je to naredil, ni bil kak\u0161en genij, ki bi izvedel revolucijo; ni bil Che Guevara. Bil je ogla\u0161evalec, mo\u017e, ki je bolj kot v svobodo ali politiko verjel v Coca Colo. \/\u2026\/ Ren\u00e9 Saavedra je otrok neoliberalnega sistema, ki nam ga je Pinochet vsilil. Zato je zanimivo, da je prav on \u2013 z istimi ideolo\u0161kimi sredstvi, kot jih je vpeljala diktatura \u2013 premagal Pinocheta. To pa je naredil z ogla\u0161evalsko kampanjo, polno politi\u010dnih simbolov in ciljev, ki so bili na povr\u0161ju le del komunikacijske strategije, v resnici pa so v sebi skrivali prihodnost neke de\u017eele. \/\u2026\/ Film po mojem mnenju ne govori le o tem, kaj se je zgodilo pred referendumom, ampak tudi o tem, kaj se dogajalo po njem. Od leta 1988 \u017eivimo v nakupovalnem sredi\u0161\u010du. Ne!<\/strong> ni le film o zmagi nad Pinochetom, ampak o tem, kam je \u010cile namenjen \u2013 in to, kar se dogaja sedaj, je grozno. \/\u2026\/ Odlo\u010dili smo se, da bomo snemali v istem formatu, v katerem je posnet tako reko\u010d ves arhivski material v filmu. Rezultat so posnetki, identi\u010dni tistim iz osemdesetih let. Na ta na\u010din smo se izognili temu, da bi bila uporaba arhivskega gradiva o\u010ditna, in tako ustvarili brez\u0161iven spoj \u010dasa, prostora ter materiala, narejenega z Ikegami kamerami iz leta 1983. S skoraj kvadratnim razmerjem 4:3 in uporabo analognih kamer smo se poleg tega \u017eeleli upreti estetski prevladi HD formata.\u00ab
– Pablo Larra\u00edn, re\u017eiser<\/p>\n

\u00bbV filmu je latentni humor, ki je zelo angle\u0161ki, pravzaprav precej montypythonovski. \u0160tevilni sodelujo\u010di pri filmu Ne!<\/strong> smo do\u017eiveli tudi osemdeseta. Dobro smo se spominjali pogleda na svet, kakr\u0161nega je imel tisti \u010das Zahod; pogleda, ki se zdi z dana\u0161njega stali\u0161\u010da izredno zabaven. Podobno kot se lahko zdi absurdno tudi vsakodnevno delovanje absolutisti\u010dnega re\u017eima. Re\u010di, ki jih je neko\u010d govoril Pinochet, se danes zdijo sme\u0161ne in groteskne \u2013 tako kot se zdijo sme\u0161ne tudi vse tiste obljube o enakopravnosti, ki nam jih je dala demokrati\u010dna vlada \u2026 Ogla\u0161evanje si je prisvojilo te prazne obljube. V osemdesetih je bil kavboj, ki je kadil cigareto ob son\u010dnem zahodu, izredno navdihujo\u010d: vsi smo hoteli kaditi, biti tisti kavboj. A zgodbo smo morali umestiti v osemdeseta, ne da bi se pri tem nor\u010devali. Ne nazadnje gre za zgodbo o tem, kako je ogla\u0161evanje strmoglavilo Pinocheta z njegovim lastnim oro\u017ejem, z istim jezikom tr\u017eenja in potro\u0161ni\u0161ke dru\u017ebe. Pokopalo ga je prav tisto, kar je sam \u017ee od vsega za\u010detka vsiljeval. V tem je element tragedije. \/\u2026\/ Dose\u017eek filma Ne!<\/strong> je, da vseskozi ohranja zelo tanko mejo med dokumentarcem in fikcijo. Veliko vlog odigrajo ogla\u0161evalci, sociologi in politiki, ki so bili del ‘Ne’ kampanje. Ti pogosto nastopijo v vlogah ljudi, ki so bili v resni\u010dnem \u017eivljenju njihovi sovra\u017eniki. Dokumentarni elementi v Ne!<\/strong> so zato kot nekak\u0161en film v filmu \u2013 kar ni le znamenje tega, v kako veliki meri Ne!<\/strong> govori o spravi in empatiji, ampak hkrati razkriva, kako je film (ali katerokoli drugo umetni\u0161ko izra\u017eanje) sposoben tega notranjega dialoga.\u00ab
– Gael Garc\u00eda Bernal, igralec<\/p>\n

\u00bbNe!<\/strong> je epska zgodba o Davidu in Goljatu, \u010drna komedija z ostrino, z velikimi umetni\u0161kimi ambicijami, \u0161tevilnimi uli\u010dnimi demonstracijami in seveda Gaelom Garc\u00edo Bernalom.\u00ab
– Juan de Di\u00f3s Larra\u00edn, producent<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Pablo Larrain (1976, Santiago, \u010cile) se je rodil tri leta po tistem, ko je oblast v dr\u017eavi prevzel Augusto Pinochet, ter odra\u0161\u010dal kot privilegiran otrok enega najbolj znanih \u010dilskih desni\u010darskih politikov. Po prvem celove\u010dercu Fuga<\/strong> (2005) je leta 2008 posnel prvi del nena\u010drtovane trilogije o \u017eivljenju pod Pinochetovo diktaturo, tema\u010dno komedijo Tony Manero<\/strong>. Film, ki je bil premierno prikazan v canski sekciji \u0160tirinajst dni re\u017eiserjev, se dogaja v Santiagu leta 1978 in pripoveduje o serijskem morilcu, ki \u017eeli postati \u010dilski John Travolta. Leta 2010 je v tekmovalnem programu Bene\u0161kega filmskega festivala premiero do\u017eivel re\u017eiserjev tretji celove\u010derec Post Mortem<\/strong>, v katerem spremljamo uslu\u017ebenca mestne mrtva\u0161nice v \u010dasu brutalnega dr\u017eavnega prevrata leta 1973. Ne!<\/strong> je avtorjev \u010detrti celove\u010derec.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbBriljanten \/\u2026\/. \u017divahen, o\u010darljiv \/\u2026\/. Dogodki \/\u2026\/ se odvijajo v razburljivem tempu prvovrstnega politi\u010dnega trilerja \/\u2026\/. S pomo\u010djo Bernalovega utele\u0161enja Ren\u00e9jevih vse mo\u010dnej\u0161ih aktivisti\u010dnih prepri\u010danj postane Ne!<\/strong> ve\u010d kot le spretna obnova dogodkov. Bernal je du\u0161a filma, Larra\u00ednova re\u017eija pa pripomore k prepri\u010dljivim karakterizacijam. Uporaba zastarelega video formata, sprva neprijetna za o\u010di, se nazadnje izka\u017ee za njegovo najbolj\u0161o potezo. \/\u2026\/. Raziskujo\u010d duhovno katarzo, ki jo prina\u0161a aktivizem, je re\u017eiser proti vsem pri\u010dakovanjem ustvaril inherentno optimisti\u010dno do\u017eivetje \/\u2026\/.\u00ab
– Eric Kohn, Indiewire<\/em><\/p>\n

\u00bbMarshall McLuhan je ogla\u0161evanje ozna\u010dil za najpomembnej\u0161o umetni\u0161ko obliko 20. stoletja. V filmu Ne!<\/strong>, Larra\u00ednovi prebrisani in duhoviti fikcionalizirani pripovedi o umetnosti prodaje v te\u017ekem obdobju \u010dilske zgodovine, ogla\u0161evanje ni le umetnost, temve\u010d tudi na\u010din \u017eivljenja. \/\u2026\/ \u010cudno zabaven in navdihujo\u010d, tako na intelektualni kot na \u010dustveni ravni \/\u2026\/.\u00ab
– Manohla Dargis, The New York Times<\/em><\/p>\n

\u00bbRebranding<\/em> revolucije v slogu osemdesetih. \/\u2026\/ od vseh Larra\u00ednov filmov se pri\u010dujo\u010di najbolj pribli\u017ea tistemu, \u010demur pravimo crowd-pleaser<\/em>, in kot tak na zanimiv na\u010din spominja na Argo<\/strong> Bena Afflecka \/\u2026\/. Filma sta zgleda politi\u010dno anga\u017eiranega in hkrati zabavnega dela, ki najde humor v nenavadnih podzgodbah zgodovine. \/\u2026\/ Pedro Peirano \/\u2026\/ je poskrbel za \u0161e en subtilen, kompakten in igriv scenarij. V skladu z vedrino kampanje ‘Ne’ (in Ren\u00e9jevim motom ‘malce bolj lahkotno, malce bolj prijazno’) je njegov smisel za humor manj sprevr\u017een in veliko manj tema\u010den kot v Larra\u00ednovih zgodnej\u0161ih delih.\u00ab
– Demetrios Matheou, Sight & Sound<\/em><\/p>\n

\u00bbTo je film, v katerem politika in zabava nista protislovna pojma. Dokazuje, da se k resni temi lahko pristopi inteligentno in celo pusti prostor za humor. Hkrati pa re\u017eiser izka\u017ee spo\u0161tovanje medijskemu svetu, ki je odigral tako pomembno vlogo pri spreminjanju zgodovine.\u00ab
– obrazlo\u017eitev nagrade Art Cinema v Cannesu<\/p>\n

\u00bbRezultat drzne odlo\u010ditve [glede uporabe U-matic kamer] je neostro, migetajo\u010de, nizkoresolucijsko skropucalo \u2013 vse dokler se ne zavemo genialnosti tega posebnega u\u010dinka, s pomo\u010djo katerega re\u017eiser arhivske posnetke neopazno integrira v zgodbo. Film zato (podobno kot iz arhivskega materiala sestavljeni dokumentarec Andreia Ujice iz leta 2010, Avtobiografija Nicolaeja Ceau\u015fescuja<\/strong>) gledalca posrka v dogajanje in mu hkrati ponudi docela posredovano izku\u0161njo zgodovine. Ta drama iz sveta ogla\u0161evanja, ki ji nista tuja niti Freud niti McLuhan, bi bila dobra dopolnitev BBC seriji Adama Curtisa Stoletje Jaza<\/strong> (The Century of the Self<\/strong>), ki sledi potovanju freudovskih teorij skozi hodnike korporativne in politi\u010dne mo\u010di, kjer se volivce obravnava kot brezumne potro\u0161nike. \/\u2026\/ Larra\u00edn ne zmanj\u0161uje nadrealnosti dose\u017eka (diktator, strmoglavljen brez prelivanja krvi; z nalezljivimi napevi), a s pomo\u010djo Bernalove inteligentne, nevsiljive igre, vpra\u0161anja ostanejo odprta. Ali je stran ‘Ne’ zmagala zato, ker je bolje igrala ‘Da’ igro? In \u010demu je pravzaprav govorila ‘ne’?\u00ab
– Dennis Lim, Artforum<\/em><\/p>\n

\u00bbPresenetljivo zabaven film o ozadju ogla\u0161evalske kampanje pred referendumom, ki je kon\u010dal Pinochetovo diktaturo, razgali proces politi\u010dne propagande in je v tem pogledu aktualen tudi v dana\u0161njem \u010dasu.\u00ab
– Klemen \u010cerne, Planet Siol<\/em><\/p>\n

\u00bbNe<\/strong>!, cine-veritejski retropitch, je svarilo levici, da razrednega boja ne more\u0161 dobiti le z na\u0161tevanjem kr\u0161itev \u010dlovekovih pravic. Razredni boj potrebuje tudi Hollywood. \/..\/ \u010ce ljudem ne da\u0161 ne\u010desa, v kar lahko verjamejo, potem izgubi\u0161, zato ni \u010dudno, da nekdo opozori, da bodo za zru\u0161itev Pinocheta potrebovali ‘\u010dude\u017e, Boga, bo\u017ejo intervencijo’. Ne!<\/strong> pa je tudi svarilo levici, da pri svojih kampanjah ne sme podcenjevati tistih, ki jim gre v diktaturi dobro. Ali bolje re\u010deno, v svojem boju ne sme podcenjevati tistih, ki jim gre v neoliberalnem kapitalizmu dobro, kajti neoliberalni kapitalizem ohranjajo pri \u017eivljenju prav tisti, ki jim gre v neoliberalnem kapitalizmu dobro. Ne pozabite namre\u010d, da je general Pinochet v \u010cile vpeljal natanko neoliberalni kapitalizem, ki je bil nelo\u010dljiv od diktature.\u00ab
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n

\u00bbPoleg odli\u010dne zasedbe film odlikujejo dovr\u0161eni, plasti\u010dni junaki, postavljeni v realisti\u010dno okolje, ki imajo poleg svoje “zgodovinske vloge” tudi zanimive osebne zgodbe. Igra je odli\u010dna, vizualna podoba pa nekoliko samosvoja. Film se potrudi preseliti gledalca v \u010das in na kraj dogajanja do te mere, da je posnet na video v razmerju 4:3, tako kot TV poro\u010danje v tem obdobju, da prika\u017ee dogodke skozi tak\u0161no optiko, kot jih je ve\u010dina ljudi takrat do\u017eivela.\u00ab
– Igor Harb, Vikend<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Napet politi\u010dni triler in obenem hudomu\u0161na medijska satira bele\u017ei resni\u010dno zgodbo o padcu Pinochetove diktature, do katerega ni pripeljala krvava revolucija, ampak nalezljiv slogan, spevna melodija in pisan logotip. Nominacija za oskarja za najbolj\u0161i tujejezi\u010dni film 2013.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":3082,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/3081"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/3082"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3081"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}