{"id":3075,"date":"2020-01-03T13:03:27","date_gmt":"2020-01-03T12:03:27","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/resnicnost\/"},"modified":"2020-01-03T13:34:41","modified_gmt":"2020-01-03T12:34:41","slug":"resnicnost","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/resnicnost\/","title":{"rendered":"Resni\u010dnost"},"content":{"rendered":"<p><strong>zgodba<\/strong><br \/>Luciano je tipi\u010den neapeljski prodajalec rib \u2013 rojen igralec, ki nikoli ne zamudi prilo\u017enosti za nastop pred svojimi strankami in \u0161tevilnimi sorodniki. Nekega dne ga dru\u017eina pregovori, naj se preizkusi v resni\u010dnostnem \u0161ovu Big Brother. Luciano sprejme izziv in se odpravi na avdicijo v Cinecitt\u00e0. A bolj ko sanjari o svoji skoraj\u0161nji slavi, bolj izkrivljeno postaja njegovo dojemanje resni\u010dnosti.<\/p>\n<p>Satiri\u010dna fellinijevska pravljica o fantazmagori\u010dnih u\u010dinkih resni\u010dnostne televizije na obi\u010dajnega \u010dloveka, ume\u0161\u010dena v postberlusconijevsko Italijo, je re\u017eiserju <strong>Gomore<\/strong> Matteu Garroneju prinesla drugo nagrado \u017eirije v Cannesu.<\/p>\n<p><strong>zanimivosti<\/strong><br \/>Glavni igralec Aniello Arena je za\u010del kariero v gledali\u0161ki skupini zapora Volterra, kjer \u0161e vedno prestaja 20-letno zaporno kazen. Za sodelovanje pri <strong>Resni\u010dnosti<\/strong>, ki je njegova prva filmska vloga, so mu dovolili dnevne izhode.<\/p>\n<p><strong>iz prve roke<\/strong><br \/>\u00bbPo <strong>Gomori<\/strong> sem hotel narediti druga\u010den film; spremeniti sem \u017eelel ton, zato sem se odlo\u010dil, da poskusim s komedijo. <strong>Resni\u010dnost<\/strong> je nastala iz preproste, resni\u010dne zgodbe, ki smo jo preoblikovali, da bi ustvarili komentar o sodobni dru\u017ebi. \/\u2026\/ Gre za film o dojemanju resni\u010dnosti, zgodbo o \u010dloveku, ki zapusti resni\u010dnost in vstopi v izmi\u0161ljen svet. Protagonist filma Luciano se mi je vedno zdel kot sodobni Ostr\u017eek, poln otro\u0161ke nedol\u017enosti in naivnosti. Snemal sem ga, kot bi mu sledil pri fantasti\u010dni dogodiv\u0161\u010dini. Neprestano sem lovil tisto krhko ravnovesje med sanjami in resni\u010dnostjo ter iskal \u2013 tudi v figurativnem smislu \u2013 nekak\u0161no pravlji\u010dno razse\u017enost, nekak\u0161en magi\u010dni realizem. \/\u2026\/ Na to pustolov\u0161\u010dino sem se podal, da bi ponovno odkril u\u017eitek v ustvarjanju filma in da bi se zabaval.\u00ab<br \/>&#8211; Matteo Garrone, re\u017eiser in soscenarist<\/p>\n<p><strong>portret avtorja<\/strong><br \/>Matteo Garrone (1968, Rim) je po zaklju\u010denem Umetni\u0161kem liceju delal kot asistent kamere, nato pa se je posvetil slikarstvu. Njegov prvi kratki igrani film <strong>Silhouette <\/strong>je bil leta 1996 nagrajen na Morettijevem festivalu Sacher. Naslednje leto je v okviru lastne produkcijske hi\u0161e Archimede re\u017eiral svoj prvi celove\u010derec <strong>Terra di Mezzo<\/strong>. Sledili so nagrajevani filmi <strong>Gosta<\/strong> (<strong>Ospiti<\/strong>, 1998), <strong>Rimsko poletje<\/strong> (<strong>Estate romana<\/strong>, 2000), <strong>Naga\u010devalec<\/strong> (<strong>L\u2019imbalsamatore<\/strong>, 2002) in <strong>Prva ljubezen<\/strong> (<strong>Primo amore<\/strong>, 2004). Svoj najve\u010dji uspeh je dosegel leta 2008 s priredbo razvpitega romana Roberta Saviana <strong>Gomora <\/strong>(<strong>Gomorra<\/strong>), ki mu je med drugim prinesla prvo veliko nagrado \u017eirije v Cannesu, evropsko filmsko nagrado za najbolj\u0161i film in re\u017eijo ter nominacijo za zlati globus. Ve\u010dino Garronejevih celove\u010dercev smo si lahko ogledali v sklopu retrospektive na zadnjem LIFFu.<\/p>\n<p><strong>kritike<\/strong><\/p>\n<p>\u00bb\/\u2026\/ sijajna epsko fellinijevska farsa o sleherniku in njegovem snu postati televizijski zabavlja\u010d. Pravljica o norem kolektivnem teku za \u010detrt ure slave, o krhkosti medsebojnih \u010dlove\u0161kih odnosov, o spektaklu kot materialni rekonstrukciji neke religijske iluzije.\u00ab<br \/> &#8211; Jo\u017ee Dolmark<\/p>\n<p>\u00bbTako kot \u0161tevilne \u010dlane \u017eirije je tudi mene prepri\u010dala me\u0161anica humorja in drame, interpretacija glavnega igralca ter igralke, ki nastopi v vlogi njegove \u017eene, velika naklonjenost, ki jo re\u017eiser izka\u017ee svojim igralcem, njegova sposobnost, da o\u017eivi tradicijo <em>commedie all\u2019italiana <\/em>\u2026 Film ni bil brez pasti; lahko bi bil pokroviteljski, pa ni, lahko bi bil \u017ealjiv, pa ni. V prvi vrsti ga odlikuje velika humanost pri podajanju zgodbe \/\u2026\/. Na misel so mi pri\u0161le besede Eduarda De Filippa: &#8216;Kdor i\u0161\u010de slog, najde smrt, kdor i\u0161\u010de \u017eivljenje, najde slog.&#8217;\u00ab<br \/>&#8211; Nanni Moretti, predsednik \u017eirije festivala v Cannesu<\/p>\n<p>\u00bbNovi film Mattea Garroneja je \u010drna tragikomi\u010dna satira, ki vse od svojega bravuroznega desetminutnega uvoda predstavlja radikalno in osve\u017eujo\u010de nasprotje njegovemu prej\u0161njemu delu, znameniti <strong>Gomori<\/strong>. \/\u2026\/ V <strong>Resni\u010dnosti<\/strong>, v kateri najdemo odmeve tako <strong>Trumanovega showa<\/strong> (<strong>The Truman Show<\/strong>) kot <strong>Revnega milijonarja <\/strong>(<strong>Slumdog Millionaire<\/strong>),<strong> <\/strong>vlada skoraj pravlji\u010dno vzdu\u0161je, a<strong> <\/strong>s te\u017eo no\u010dne more \u2013 predvsem ko neprizanesljivo opisuje potro\u0161ni\u0161ki milje sodobne Italije in vsakdanjo stvarnost neapeljskega spodnjega razreda.\u00ab<br \/>&#8211; Adrian Wootton, Filmski festival BFI v Londonu<\/p>\n<p>\u00bbPo pou\u010dni analizi vsesplo\u0161no skorumpirane sodobne Italije v izredno cenjeni <strong>Gomori<\/strong>, v kateri razkriva Camorro, se Matteo Garrone vra\u010da s \u0161e enim kriti\u010dnim pogledom na sodobni Neapelj. Tokrat se osredoto\u010da na neko drugo institucijo, ni\u010d manj zahrbtno, kot so nevidna kriminalna zdru\u017eenja, ki so preplavila tako velik del Italije: televizijo. V tej postberlusconijevski zgodbi o obi\u010dajnem \u010dloveku, obsedenem z izmuzljivo prikaznijo slave, Garrone svoj brezkompromisni pogled uperi v uni\u010dujo\u010do mo\u010d medija, ki je v zadnjih letih spremenil Italijo.\u00ab<br \/>&#8211; Piers Handling, Mednarodni filmski festival v Torontu<\/p>\n<p>\u00bbPreden se je tista grozo zbujajo\u010da beseda &#8216;fellinijevski&#8217; sprevrgla v utrujen popkulturni ozna\u010devalec za klovne, pritlikavce, jo\u0161kate italijanske boginje plodnosti ter povzro\u010dila vsesplo\u0161no in utrujajo\u010do mrzlico cirku\u0161kega nadrealizma, je bila termin \u2013 in filmska estetika \u2013, ki je nekaj pomenil in ki je znal pri\u010darati norost vsakdanjega \u017eivljenja sodobnega \u010dloveka. <strong>Resni\u010dnost<\/strong> \/\u2026\/ je eden redkih filmov, ki se mu po \u017eilah pretaka nekaj tiste stare, klasi\u010dne Fellinijeve norosti. \/\u2026\/ Garronejeva drzna domislica je, da se Luciano tej warholovski mrtvi coni ne \u017eeli pridru\u017eiti zaradi bogastva ali slave. Prestopiti \u017eeli na Drugo stran, v prostor, ki je bolj resni\u010den od resni\u010dnosti. To je v vsakem pogledu Onostranstvo.\u00ab<br \/>&#8211; Owen Gleiberman, <em>Entertainment Weekly<\/em><\/p>\n<p>\u00bbKorenito preoblikovanje dru\u017ebenih sistemov in konvencij kot posledica televizije \/\u2026\/ je izredno zanimiva tema za realista, kakr\u0161en je italijanski filmski ustvarjalec Matteo Garrone, ki je predstave o klasi\u010dnem neorealizmu lastnoro\u010dno prikrojil sodobnim razmeram. \/\u2026\/ <strong>Resni\u010dnost<\/strong> ponuja videnje televizije, ki je na domiseln na\u010din italijansko in katoli\u0161ko. Garrone vklju\u010duje prizore, ki zavestno citirajo filme iz zgodnjega neorealizma, kakr\u0161na je Viscontijeva <strong>Najlep\u0161a<\/strong> (<strong>Bellissima<\/strong>)<strong> <\/strong>\/\u2026\/. A tisto, kar Garroneja tu veliko bolj zanima, je teatralni in zasebni vidik.\u00ab<br \/>&#8211; Robert Koehler, <em>Film Comment<\/em><\/p>\n<p>\u00bbSam je del resni\u010dnosti, toda do nje nima ve\u010d dostopa, ker je resni\u010dnost le \u0161e skupek kamer, studiev, setov in scenografije, le \u0161e aparat za nadzorovanje resni\u010dnosti, le \u0161 orodje za nadzorovanje razrednega boja &#8211; boja med nevidnimi gospodarji in vidnimi hlapci, natur\u0161\u010diki kapitalizma, veselimi, da imajo publiko. Bolj ko so vidni, bolj so nemo\u010dni &#8211; in bolj ko so nemo\u010dni, bolj verjamejo, da so za svojo rev\u0161\u010dino, brezposelnost in deklasiranost sami krivi ter da sta nadzorovanje in <em>status quo<\/em> le del bo\u017ejega na\u010drta.\u00ab ZA+<br \/>&#8211; Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., <em>Mladina<\/em><\/p>\n<p>\u00bbPrav prepad med videzom in resni\u010dnostjo je tisto, kar najbolj zaznamuje Garronejevo satiri\u010dno vizijo sodobne dru\u017ebe. \/.. \/In \u010deprav je film do grla potopljen v so\u010dno neapeljsko okolje, se ne pustite preslepiti: ne gre le za satiro na Italijo v \u010dasu berlusconijevske vladavine ki\u010da in praznine, temve\u010d za kriti\u010den pogled na celotno zahodno dru\u017ebo \u2013 dru\u017ebo spektakla in be\u017eanja v umetne svetove, kjer smo lahko vsi lepi, bogati in ve\u010dno mladi.\u00ab<br \/>&#8211; \u0160pela Barli\u010d, <em>Pogledi<\/em><\/p>\n<p>\u00bbNa tej to\u010dki lahko Garronejevo <strong>Resni\u010dnost<\/strong> razumemo kot delo \u0161pekulativne fikcije, nedale\u010d od denimo izvrstne britanske serije <strong>Dead Set<\/strong>, v kateri zombijevska apokalipsa opusto\u0161i ves svet, razen bla\u017eeno nevednih stanovalcev hi\u0161e Big Brother. Z eno razliko. <strong>Resni\u010dnost<\/strong> temelji na resni\u010dnih dogodkih, tako da ne gre za opozorilno dru\u017ebeno kritiko, ampak za prikaz stanja. In to je bolj zastra\u0161ujo\u010de kakor prej\u0161nja re\u017eiserjeva uspe\u0161nica <strong>Gomora<\/strong>, naturalisti\u010dni pogled v neapeljski svet organiziranega kriminala. Svoje seveda naredita tudi karizma, ki kar seva iz glavnega igralca, in odli\u010dno posnet film.\u00ab<br \/>&#8211; Igor Harb, <em>Vikend<\/em><\/p>\n<p>\u00bbFilm <strong>Resni\u010dnost<\/strong> je skoraj ultimativni prikaz paronoje malome\u0161\u010danstva &#8211; obsesije z biti viden tako, kot si \u017eeli\u0161 biti viden. Skoraj &#8211; ker bi s\u00ab lahko na skoraj popolno gradnjo navezala \u0161e ena nit, namre\u010d gledanje interneta in obenem biti opazovan z druge strani interneta. A vseeno je to izredno bogata, polno freska filma, v kateri skoraj vsaka slika, vsaka vrstica dialoga, izrisuje ter zrcali resni\u010dnost v vsej nezaobjemljivosti.\u00ab<br \/> &#8211; Peter Zupanc, <em>TV okno, Primorske novice<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Satiri\u010dna fellinijevska pravljica o fantazmagori\u010dnih u\u010dinkih resni\u010dnostne televizije na obi\u010dajnega \u010dloveka, ume\u0161\u010dena v postberlusconijevsko Italijo, je re\u017eiserju Gomore Matteu Garroneju prinesla drugo nagrado \u017eirije v Cannesu. Film predvajamo s 35mm filmskega traku!<\/p>\n","protected":false},"featured_media":111498,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/3075"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/111498"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3075"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}