{"id":3044,"date":"2026-05-07T08:43:49","date_gmt":"2026-05-07T06:43:49","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/ime-mi-je-li\/"},"modified":"2026-05-07T08:47:29","modified_gmt":"2026-05-07T06:47:29","slug":"ime-mi-je-li","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/ime-mi-je-li\/","title":{"rendered":"Ime mi je Li"},"content":{"rendered":"<p><strong>zgodba<\/strong><br \/>Shun Li je kitajska priseljenka, ujeta v zanko sumljive pogodbe z izkori\u0161\u010devalskim delodajalcem. Ta ji obljublja, da se ji bo po odpla\u010dilu dolgov v Italiji lahko pridru\u017eil njen osemletni sin. Nekega dne je Shun Li iz tekstilne tovarne na obrobju Rima nenadoma preme\u0161\u010dena v Chioggio, majhno mestece v Bene\u0161ki laguni. V taverno, kjer zdaj dela kot natakarica, \u017ee dolga leta zahaja tudi Bepi (\u0160erbed\u017eija), stari ribi\u010d, ki je v Italijo pred mnogimi leti pri\u0161el iz Jugoslavije. Med mlado priseljenko in Pesnikom, kot ribi\u010da kli\u010dejo prijatelji, se kmalu splete ne\u017eno in krhko razmerje, ki vznemirja tako kitajske kot italijanske lokalne skupnosti.<\/p>\n<p>V prvem igranem celove\u010dercu italijanskega dokumentarista Andree Segreja se skozi poeti\u010dno sre\u010danje dveh osamljenih du\u0161 razkrije tihi dialog med dvema kulturama, ki sta si razli\u010dni, pa vendarle ne tako oddaljeni. Film, ki na izviren in tanko\u010duten na\u010din osvetljuje pere\u010do problematiko priseljencev, so na festivalu v Benetkah pospremili s stoje\u010dimi ovacijami.<\/p>\n<p><strong>iz prve roke<\/strong><br \/>\u00bbZamisel za film se je porodila iz dveh potreb. Na eni strani sem \u017eelel z zgodbo, ki je hkrati realisti\u010dna in metafori\u010dna, najti na\u010din, kako v svetu, ki ustvarja vedno ve\u010d prilo\u017enosti za kontaminacijo in krizo identitete, spregovoriti o razmerju med individualno in kulturno identiteto. Po drugi strani pa sem \u010dutil potrebo, da spregovorim o dveh krajih, ki imata v mojem \u017eivljenju velik pomen in sta hkrati tipi\u010dna za dandana\u0161njo Italijo: multietni\u010dno obrobje Rima in Bene\u010dija \u2013 regija, ki je do\u017eivela izjemno hitro ekonomsko rast in se je v zelo kratkem \u010dasu iz de\u017eele izseljevanja spremenila v de\u017eelo priseljevanja. \/\u2026\/ \u0160e vedno imam v spominu svoje sre\u010danje z \u017eensko, ki bi lahko bila Shun Li. Bilo je v tipi\u010dni bene\u0161ki taverni, kamor \u017ee ve\u010d generacij zahajajo tamkaj\u0161nji ribi\u010di. Spomin na njen obraz, tako tuj tem krajem \/\u2026\/ me ni nikoli zapustil. Nekaj sanjskega je bilo v njeni navzo\u010dnosti. Njena preteklost, njena zgodovina \u2026 \u017ee ob samem pogledu nanjo so se v meni porajale ideje za zgodbo. Kak\u0161ne odnose lahko vzpostavi v okolju, kakr\u0161no je moje; tako nevajenem sprememb? To vpra\u0161anje je bilo izhodi\u0161\u010de, ko sem si sku\u0161al zamisliti njeno \u017eivljenje. \/\u2026\/ <strong>Ime mi je Li<\/strong> je sinteza mojega dela kot re\u017eiserja dokumentarnih filmov. \/\u2026\/ Raznolike izku\u0161nje pri ustvarjanju dokumentarcev so mi omogo\u010dile, da vidim ne le zgodbe o realnosti, temve\u010d najdem tudi zgodbo v realnosti. Pomagale so mi razkriti intimno in globoko \u010dlove\u0161ko razse\u017enost realnosti, tudi pri pere\u010dih in aktualnih temah dandana\u0161nje dru\u017ebe. Pri <strong>Ime mi je Li<\/strong> sem \u017eelel spo\u0161tovati postopke in slog dokumentarnega filma \/\u2026\/, hkrati pa so me pri podajanju vzdu\u0161ja in opisovanju okolja navdihovali preciznost in subtilnost orientalskega filma ter nekateri zgledi v mednarodnem neodvisnem filmu. \/\u2026\/ Film v Italiji trenutno \u010duti \u017eeljo po tem, da bi imel vlogo pri kulturni preobrazbi Italije in se postavil proti ksenofobni komunikaciji v osrednjih medijih in v politiki. \/\u2026\/ Ni nas strah svojim filmom re\u010di politi\u010dni filmi. Pri\u0161la je nova generacija filmarjev, ki se ne boji ni\u010desar in snema en politi\u010dni film za drugim. Snemamo sredi politi\u010dnega kaosa. Stranke v Italiji ne predstavljajo ve\u010d politi\u010dne resni\u010dnosti dru\u017ebe, ne znajo ve\u010d upravljati dru\u017ebe in z njo ne komunicirajo, v rokah pa imajo vse politi\u010dne instrumente oblasti. Enako velja za Evropo. Oblast se ne bo spremenila, morala se bo zru\u0161iti. V dru\u017ebi je veliko \u017eelja po konfrontaciji z re\u017eimom politi\u010dnih strank in zelo malo jasnosti pri strategijah in instrumentih konfrontacije. To je na\u0161a resni\u010dnost. Vsi pa ho\u010demo govoriti o resni\u010dnosti in jo razumeti skozi vse dostopne kanale. Film je eden od njih. \u010casi so nam naklonjeni.\u00ab<br \/>&#8211; Andrea Segre, re\u017eiser in koscenarist<\/p>\n<p>\u00bbTa film je druga\u010den od tistih, ki jih snemajo danes. Hodi po poti umetni\u0161kih filmov, ki so jih pred dvajsetimi, tridesetimi leti snemali re\u017eiserji, kot so Pavlovi\u0107, Makavejev, Klop\u010di\u010d, Slak in Tadi\u0107. \/\u2026\/ <strong>Ime mi je Li<\/strong> je pravi avtorski film.\u00ab<br \/>&#8211; Rade \u0160erbed\u017eija, igralec<strong><\/strong><\/p>\n<p><strong>portret avtorja<\/strong><br \/>Andrea Segre (1976, Dolvo, Benetke) se kot raziskovalec na podro\u010dju sociologije komunikacij \u017ee ve\u010d kot deset let posve\u010da predvsem problematiki migracij. Je ustanovitelj zdru\u017eenja ZaLab, v okviru katerega razvija filmske projekte in video delavnice. V svojih dokumentarcih se osredoto\u010da zlasti na dve temi: preseljevanje v Evropo (<strong>A met\u00e0<\/strong>, <strong>A sud di Lampedusa<\/strong>, <strong>Come un uomo sulla terra<\/strong>, <strong>Il sangue verde<\/strong>) ter dru\u017ebeni in geografski prostor Bene\u010dije (<strong>Marghera Canale Nord<\/strong>, <strong>Pescatori a Chioggia<\/strong> in <strong>La mal\u2019ombra<\/strong>). <strong>Ime mi je Li<\/strong> je njegov prvi celove\u010derni igrani film.<strong><\/strong><\/p>\n<p><strong>kritike<\/strong><br \/>\u00bbFilm za na\u0161o mediteransko du\u0161o! Ne\u017een, dru\u017ebeno kriti\u010den, topel, okopan v bonacah in meglicah, skozi katere mojstrsko pluje kamera; barke, usode, zven besed v tukaj\u0161njih jezikih in nare\u010djih ob novem jeziku ambienta \u2013 kitaj\u0161\u010dini.\u00ab<br \/>&#8211; Milan Rakovac, boter filma na leto\u0161njem Kinu Otok<\/p>\n<p>\u00bbKak\u0161en debi! \/\u2026\/ Film je zahvaljujo\u010d sijajni fotografiji Luce Bigazzija pravi estetski biser. \u010ce k temu dodamo \u0161e prvovrstne igralce \/\u2026\/ in briljanten scenarij \/\u2026\/, nam kmalu postane jasno, da je pred nami velik film.\u00ab<br \/>&#8211; Guido Bonsaver,<em> Sight &amp; Sound<\/em><\/p>\n<p>\u00bb(Dez)integracija ljubezni v \u010dasu globalizacije. \/\u2026\/ Nedvomno eden najlep\u0161ih filmov zadnjega bene\u0161kega festivala. \/\u2026\/ Mojstrovina.\u00ab<br \/>&#8211; Boris Sollazzo, <em>Liberazione<\/em><\/p>\n<p>\u00bbLjubezenski spev naravnim elementom, \u010dlove\u0161kim \u010dustvom in tistim preprostim re\u010dem, ki naredijo vsakdanje \u017eivljenje manj brezupno.\u00ab<br \/>&#8211;<em> <\/em>Sila Berruti, <em>Close up<\/em><\/p>\n<p>\u00bbSegre se poda v svet fikcije, ne da bi pri tem za trenutek ponaredil dejstva realnosti ali zanikal dolga leta svojega militantnega dokumentarnega ustvarjanja \/\u2026\/. Na svoj nepopustljiv in rahlo\u010duten na\u010din nas kot po prstih povede v resni\u010dno izviren \u010dustven univerzum.\u00ab<br \/>&#8211; Dario Zonta, <em>L&#8217;Unit\u00e0<\/em><\/p>\n<p>\u00bbNa mizo padejo vsi stereotipi, vsi predsodki in vsi kli\u0161eji &#8211; Italijani, mali ljudje, v kitajski imigrantki vidijo znak, da se je za\u010dela invazija, toda pri tem spregledajo, da je tako prestra\u0161ena kot oni in da bi lahko njene solze, produkt njenega domoto\u017eja, stalne zadol\u017eenosti, eksistencialne tesnobe, mafijskega izsiljevanja, napol su\u017eenjske zlorabljenosti in vseh tistih nelagodnih jezikovnih, kulturnih in geografskih lo\u010dnic, bene\u0161ko laguno naredile \u0161e bolj slano, kot je. Ali bolje re\u010deno: vsi ti mali ksenofobi, ki \u017eivijo v meglici, da ne re\u010dem megli (bene\u0161ka laguna pa\u010d), spregledajo, da ima Li precej huj\u0161e probleme od njihovih predsodkov in da je po drugi strani to, kako bo re\u0161ila te probleme (in ali jih bo re\u0161ila), odvisno tudi od njihovih predsodkov, od kvantuma njihove soli.\u00ab ZA<br \/>&#8211; Marcel \u0160tefan\u010di\u010d jr., <em>Mladina<\/em><\/p>\n<p>\u00bbFilm ne kloni pod vajeno in pri\u010dakovano narativno strukturo, ki predvideva zaplet na dolo\u010deni to\u010dki \u010dasovne premice, temve\u010d sledi lastni inerciji poteka dogodkov v idili\u010dnem morskem okolju. Umirjeno, iskreno, skoraj naivno, a z nedvoumnim sporo\u010dilom. To se v gledalca splazi po\u010dasi, neprisiljeno, brez sugestivnih prizorov in skoraj brez nasilja ter ne\u017eno vzbudi tesnobo. V pravlji\u010dnih prizorih poplavljenega obmorskega mesta, ko gladina zgladi kruto resni\u010dnost s \u010dudovitost jo \u017eivljenja, voda ni gro\u017enja, ampak spira in povezuje daljne de\u017eele in najdra\u017eje, po katerih hrepeni glavna junakinja.\u00ab<br \/>&#8211; Tina Le\u0161ni\u010dar, <em>Delo<\/em><\/p>\n<p>\u00bb<strong>Ime mi je Li<\/strong> ni le tenko\u010dutna pripoved o tkanju \u010dlove\u0161kega razumevanja, naklonjenosti in \u010dustvenih vezi v svetu brezobzirnega, pridobitni\u0161tva, izkori\u0161\u010danja, nestrpnosti, ozkosr\u010dnega in nasilnega zavra\u010danja druga\u010dnosti, marve\u010d tudi liri\u010dna, nekoliko nostalgi\u010dna poema o o\u010darljivem okolju in \u00a0\u017eivljenjskem slogu, ki izginjata.\u00ab<br \/>&#8211; Bojan Kav\u010di\u010d, <em>Stop<\/em><\/p>\n<p>\u00bbRe\u017eiser Andrea Segre je doslej snemal zgolj dokumentarce, in tematika tega filma \/..\/ se zdi kot nala\u0161\u010d za zgodbo, polno interpretacij. A te so podane v majhnih dozah in mimogrede, povsem v skladu z zahtevami zgodbe in tempa, medtem ko se na platnu poeti\u010dno prepletajo \u010dudovito posnete podobe. Zgodba je vsekakor v sredi\u0161\u010du, a <strong>Ime mi je Li<\/strong> je ne glede na italijansko poreklo pravi srednjeevropski film s socialno in \u010dustveno dramo v sredi\u0161\u010du, prikazano ob spremljavi \u010dudovitih, simbolike polnih kadrov, ki poudarijo dogajanje in dolo\u010dajo tempo. Rade \u0160erbed\u017eija in Zhao Tao navdu\u0161ita v glavnih vlogah z ob\u010dutljivim prikazom kompleksnih \u010dustev in ob\u010dutkov ter imigrantske vztrajnosti v iskanju bolj\u0161ega, svojega \u017eivljenja.\u00ab ****<br \/>&#8211; Igor Harb, <em>Vikend<\/em><\/p>\n<p>\u00bbTudi odli\u010dno pa je v zgodbo ve\u010dplastna vpletena problematika priseljencev v smislu, da jih lahko \u0161e skoraj bolj u\u010dinkovito kot oblast onemogo\u010dajo sami mali ljudje s svojimi ali vcepljenimi predsodki, strahovi &#8230; Na podlagi tega je o odnosu med slovanskim ribi\u010dem in Kitajko v filmu mo\u017eno re\u010di, da je prelepo, da bi lahko bilo. Tako kot v \u017eivljenju?\u00ab<br \/>&#8211; Uro\u0161 Smasek, <em>Ve\u010der<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>V prvem igranem celove\u010dercu italijanskega dokumentarista Andree Segreja se skozi poeti\u010dno sre\u010danje dveh osamljenih du\u0161 razkrije tihi dialog med dvema kulturama, ki sta si razli\u010dni, pa vendarle ne tako oddaljeni. Film, ki na izviren in tanko\u010duten na\u010din osvetljuje pere\u010do problematiko\u00a0 priseljencev, so na festivalu v Benetkah pospremili s stoje\u010dimi ovacijami.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":3045,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/3044"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/3045"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3044"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}