{"id":3042,"date":"2020-01-03T13:04:12","date_gmt":"2020-01-03T12:04:12","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/cudezu-naproti\/"},"modified":"2020-01-03T13:34:38","modified_gmt":"2020-01-03T12:34:38","slug":"cudezu-naproti","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/cudezu-naproti\/","title":{"rendered":"\u010cude\u017eu naproti"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
\u00bbIzbrati pomeni zavezati se, zavezati se pa pomeni tvegati neuspeh.\u00ab<\/em><\/p>\n

Neil se v Franciji zaljubi v Marino, samsko mater ukrajinskega rodu. Marina, prepri\u010dana, da je na\u0161la ljubezen svojega \u017eivljenja, se z desetletno h\u010derko preseli k Neilu v Ameriko, v majhno vas v Oklahomi. A kmalu za\u010dne njuna ljubezen uga\u0161ati in nadomesti jo ob\u010dutek negotovosti. Neil se ponovno zbli\u017ea s prijateljico iz \u0161olskih dni, Marina pa i\u0161\u010de nasvete pri \u0161e enem priseljencu, krajevnem duhovniku o\u010detu Quintani. Ta se medtem spopada z lastnimi dilemami ter dvomi v svoje poslanstvo. Oba mo\u0161ka sta prisiljena znova pretehtati ljubezen. Lahko ljubezen postane obveza? Naj se sprijaznita s tem, da se ljubezen spreminja in da pogosto ni ve\u010dna? Lahko bole\u010dina povezuje bolj kot sre\u010da?<\/p>\n

Terrence Malick se le dobro leto po Drevesu \u017eivljenja<\/strong> vra\u010da z liri\u010dno in impresionisti\u010dno vizualno meditacijo o ljubezni v vseh njenih oblikah, pa tudi o tem, kako lahko ljubezen spremeni, uni\u010di in ponovno osmisli \u017eivljenje.<\/p>\n

zanimivosti
<\/strong>‘\u010cude\u017e’ iz naslova se nana\u0161a na Mont Saint-Michel, znan tudi kot ‘\u010dude\u017e zahodnega sveta’. To je majhen skalnat oto\u010dek v Normandiji, na katerem stoji gotska benediktinska opatija, posve\u010dena sv. Mihaelu. Samostan, ki izvira iz 8. stoletja, je v srednjem veku postal pomembno romarsko sredi\u0161\u010de, otok pa je poleg Eifflovega stolpa in Versaillesa eden najbolj priljubljenih turisti\u010dnih ciljev v Franciji, vpisan tudi na seznam svetovne dedi\u0161\u010dine UNESCO.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbFilm bolj kot dejanska zgodba, ki se odvije v realnem \u010dasu nekega \u017eivljenja \u2013 kot je to v navadi pri obi\u010dajnih filmih \u2013 deluje kot spomin na neko \u017eivljenje. \/\u2026\/ Ta pasti\u0161 impresionisti\u010dnih trenutkov, ki se nizajo skozi \u017eivljenje lika in se gibljejo na nelinearen na\u010din, po mojem mnenju odseva na\u010din, kako se \u017eivljenja spominjamo. Vse to nas malo hipnotizira in zbega \u2013 bolj fluidno je kot resni\u010dno \u017eivljenje. \/\u2026\/ Snemanje je bilo nekoliko noro: pravega dialoga nismo imeli, zato nisem prav dobro vedel, kaj se dogaja. Potem pa sem dojel, da [Malick] zbira barve, s katerimi bo slikal kasneje v monta\u017eni sobi. \/\u2026\/ Mislim, da igralce uporablja kot barve. Kar delam jaz, je modro, Olga je magenta in Rachel rumena.\u00ab
– Ben Affleck, igralec<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Terrence Malick (1943, Illinois) je odra\u0161\u010dal v Teksasu in Oklahomi. Leta 1966 je dokon\u010dal \u0161tudij filozofije na Harvardu in se kot Rhodesov \u0161tipendist vpisal na univerzo v Oxfordu. Po sporu z mentorjem doktorske disertacije se je vrnil v Zdru\u017eene dr\u017eave, kjer je sprva predaval filozofijo na MIT in delal kot svobodni novinar za \u010dasopise Newsweek<\/em>, Life <\/em>in The New Yorker<\/em>, nato pa se vpisal na Ameri\u0161ki filmski in\u0161titut, kjer je leta 1969 magistriral s kratkometra\u017ecem Lanton Mills<\/strong>. Celove\u010dernemu prvencu Surova balada <\/strong>(Badlands<\/strong>, 1973) so sledili Bo\u017eanski dnevi<\/strong> (Days of Heaven<\/strong>, 1978), ki so leta 1979 po\u017eeli oskarja za najbolj\u0161o fotografijo in nagrado za najbolj\u0161ega re\u017eiserja v Cannesu. \u017de istega leta je Malick za\u010del razvijati projekt o nastanku \u017eivljenja na Zemlji z naslovom Q<\/strong>, v fazi predprodukcije pa se je nenadoma preselil v Pariz in popolnoma umaknil iz javnega \u017eivljenja. Delo na projektu Q <\/strong>je postalo vrsto let pozneje osnova za film Drevo \u017eivljenja<\/strong>. Leto 1998 pomeni re\u017eiserjevo vrnitev s filmom Tanka rde\u010da \u010drta<\/strong> (The Thin Red Line<\/strong>, 1998), ki je prejel sedem nominacij za oskarja in zlatega medveda na filmskem festivalu v Berlinu leta 1999. Po odkritju Malickovega \u010dlanka o Che Guevari iz 60-ih let mu je Steven Soderbegh ponudil vlogo re\u017eiserja in scenarista pri filmu o tem revolucionarju. Vendar je zaradi te\u017eav s financiranjem Malick od projekta po letu in pol odstopil ter po lastnem scenariju, ki ga je za\u010del razvijati \u017ee v 70-ih, posnel Novi svet <\/strong>(The New World<\/strong>, 2005). Malickova dru\u017einska drama Drevo \u017eivljenja<\/strong> je bila premierno predstavljena na festivalu v Cannesu leta 2011, kjer je prejela najvi\u0161jo lovoriko \u2013 zlato palmo za najbolj\u0161i film. Enigmati\u010dni Malick, na \u010digar filme smo bili vajeni \u010dakati po ve\u010d let in celo desetletij, se je le dobro leto kasneje vrnil z novim delom, \u010cude\u017eu naproti<\/strong>. Poleg tega ima nenadno izjemno produktivni re\u017eiser v postprodukciji \u0161e dva projekta, Knight of Cups<\/strong> s Christianom Balom <\/strong>ter film z Ryanom Goslingom, ki je za zdaj \u0161e brez naslova. \u017de ve\u010d let pa pripravlja tudi ambiciozni epski dokumentarec Voyage of Time<\/strong>.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bb[Malickov] zadnji film \/\u2026\/ pripelje filmski eksperiment do stopnje, ki je ta nemirni, skrivnostni auteur<\/em> \u2013 in pravzaprav tudi noben drug re\u017eiser pripovednih filmov \u2013 doslej \u0161e ni sku\u0161al dose\u010di. \/\u2026\/ Preprost ljubezenski trikotnik \/\u2026\/ postane snov za modernisti\u010dno simfoni\u010dno variacijo, v kateri enigmati\u010dne like in nedotaknjeno naravo ujame v objektiv nenehno drse\u010di Steadicam Emmanuela Lubezkija. Gre za morda najbolj formalno radikalen postnarativen ameri\u0161ki film, kar jih je kdaj doseglo kinodvorane. \/\u2026\/ \u010cude\u017eu naproti<\/strong> je tako kot vsi avtorjevi filmi, \u0161e posebno pa Drevo \u017eivljenja<\/strong>, potovanje skozi radosti \u017eivljenja, ki jih izkusijo ali spregledajo majceni ljudje na tem velikanskem, \u010dudovitem planetu. \/\u2026\/ To je preizku\u0161nja, ki od gledalca zahteva globoko zbranost in popolno pozornost, a popla\u010dana bo tiso\u010dkrat.\u00ab
– Richard Corliss, Time<\/em><\/p>\n

\u00bbDrzen in pogosto prelep film, ki se na nemoderen in neironi\u010den na\u010din ukvarja z ljubeznijo in Bogom ter s tem, kaj se nam lahko zgodi v odsotnosti enega ali drugega.\u00ab
– Peter Bradshaw, The Guardian<\/em><\/p>\n

\u00bbNjegova dela vsej svoji vizualni poeziji navkljub razkrivajo strastno zanimanje za ideje. Tam, kjer Novi svet<\/strong> in Drevo \u017eivljenja<\/strong> odpirata mo\u017enosti za analizo duhovnosti in etike, film \u010cude\u017eu naproti<\/strong> nadaljuje to intelektualno raziskovanje politike in vere. Tako kot Drevo \u017eivljenja<\/strong> se tudi pri\u010dujo\u010di film na \u010dudovit na\u010din posve\u010da sami filmski formi. Postopno osvobajanje od omejitev konvencionalne pripovedi ter vse bolj asociativen pristop Malicku omogo\u010data, da v gledalcu vzbudi bolj \u010dist, podzavesten odziv.\u00ab
– Cameron Bailey, Filmski festival v Torontu<\/p>\n

\u00bb\u010cude\u017eu naproti<\/strong>, Malickovo najbolj neopredeljivo in sporno delo doslej, se zdi kot film, narejen po nasvetu Jeana Cocteauja: ‘Kar ti o\u010ditajo, neguj \u2013 kajti to je tvoje bistvo.’ Za nekatere, vklju\u010dno z mano, to pomeni logi\u010dno in dobrodo\u0161lo slogovno evolucijo; za druge pa, da je Malick podlegel samoparodiji. \/\u2026\/ Malickov pristop h klasi\u010dnim motivom in karakterizaciji (oziroma pomanjkanje le-teh), osnovan na njegovi zgodnji privr\u017eenosti Heideggerju, se ni dosti spremenil. Odlo\u010ditve se v njegovih filmih preprosto zgodijo, kot bi \u0161lo za naraven proces, brez utemeljevanja in razlag \u2013 to velja tako za Neilovo in Marinino zdru\u017eitev in razhod ter duhovnikovo odtujitev od Boga in spravo z njim v filmu \u010cude\u017eu naproti<\/strong>, kot tudi za spontana dejanja nasilja v Bo\u017eanskih dnevih<\/strong>. \/\u2026\/ <\/strong>To je orkestralen film, poln Wagnerja in Berlioza in \u010cajkovskega, in duhovnikova kriza vere je melodija, v kontrapunktu s tisto, ki jo odigrata Neil in njegovi \u017eenski. \/\u2026\/ Film nas pusti v stanju hrepenenja, ve\u010dnega, nikoli kon\u010danega postajanja. Z drugimi besedami, pusti nas natanko tam, kjer smo bili \u2013 a enaki nismo ve\u010d.\u00ab
– Nick Pinkerton, Sight & Sound<\/em><\/p>\n

\u00bb\u010cude\u017eu naproti<\/strong>, liri\u010den, poduhovljen in \u010duten film, poln Malickovih zna\u010dilnih potez: \u0161epetajo\u010dih glasov, impresionisti\u010dnih podob, elipti\u010dne zgradbe. A re\u017eiser tokrat pripelje eksperiment \u0161e dlje. Ideje, ki jih je raziskoval v Drevesu \u017eivljenja<\/strong>, razvija naprej, pri tem pa se skoraj odre\u010de tradicionalnemu pripovednemu loku. Film, v katerem gre bolj za vzdu\u0161je in trenutke kot za zaplet in like, deluje tako osebno, da se ob gledanju po\u010dutimo skoraj krive \u2013 kot da bi prislu\u0161kovali najbolj intimnemu pogovoru. \/\u2026\/ Film, poln vsakdanje lepote.\u00ab
– James Mottram, Total Film<\/em><\/p>\n

\u00bb\u010cude\u017eu naproti<\/strong> pomeni za filmski svet to, kar so za knji\u017eevnost 20. stoletja pomenili avtorji, kot sta Joyce in Wolfe. \/\u2026\/ Izvrstna vizualna opera \/\u2026\/.\u00ab
– Elisa Scubla, The London Film Review<\/em><\/p>\n

\u00bb\/\u2026\/ nenadno plodoviti scenarist-re\u017eiser najde ne\u017enost in lepoto v preprosti zgodbi o strasti, zakonski zvezi in izdaji, ki vse prej kot zabri\u0161e mejo med posvetnim in religioznim. \/\u2026\/ prevzemajo\u010de \/\u2026\/ delo ustvarjalca, ki zna vedno znova ganiti in presenetiti. \/\u2026\/ Lepota filma \u010cude\u017eu naproti<\/strong> se skriva v tem, da ne vidi nikakr\u0161nega protislovja med verskimi prepri\u010danji likov in splo\u0161no prepoznavnimi stopnjami, skozi katere gredo ti skupaj kot pari: zaljubljenost in ljubezen, razo\u010daranje in prepir, izguba strasti in pasti sku\u0161njave.\u00ab
– Justin Chang, Variety<\/em><\/p>\n

\u00bbV filmu \u010cude\u017eu naproti<\/strong> ljudje prihajajo in odhajajo, pojavljajo se in izginjajo, stiskajo se in odrivajo, fluidno in pantomimi\u010dno, hladno in odsekano, na videz defokusirano in brez logike, toda vse to le poudari njihovo izrezanost iz \u010dasa in obenem Malickovo bitko s \u010dasom. To, kar gledamo, je poeti\u010dno pani\u010dni pas de deux<\/em> filmskega \u010dasa, napol wagnerjanska himna mo\u010di filma, vsemogo\u010dnega in nekomunikativnega kot Bog. Zdi se, kot da ho\u010de Malick re\u010di: \u010de je film drevo \u017eivljenja, kaj je potem \u017eivljenje? Vse svoje filme bi lahko posnel vnaprej, toda prihranil jih je za konec, ker so pa\u010d edini na\u010din, da mu \u010dasa ne zmanjka.\u00ab ZA
– Marcel \u0161tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n

\u00bb\u010cude\u017eu naproti<\/strong> se gleda kot neskon\u010dni niz spominskih utrinkov iz ljubezenskega \u017eivljenja mo\u0161kega, Neila \/..\/ Vsekakor je \u010cude\u017eu naproti<\/strong> eno tistih del, ki nas ob prvem gledanju zmede, morda celo razo\u010dara, nato pa nam ob vsakem vra\u010danju odstira nove in nove plasti, trenutke, katerih se sprva niti zavedali nismo. \/..\/ \u010ceprav \u010cude\u017eu naproti<\/strong> pri\u010da o spremembah v Malickovem pristopu k filmu \/..\/ in na trenutke \u017ee skoraj preizku\u0161a na\u0161e potrpljenje \/..\/, gre vendarle za delo, ki ka\u017ee na kontinuiteto dolo\u010denih malickovskih potez in h kateremu se velja ve\u010dkrat vrniti \/..\/.\u00ab
– Denis Vali\u010d, Pogledi<\/em><\/p>\n

\u00bbTako se meditacija o ljubezni spreminja v nadmeditacijo o Bogu. \u010cude\u017e, o katerem govori film v naslovu, bi se zgodil, \u010de bi bil Bog, kakor u\u010di sveto pismo, Ljubezen. Ampak prej, kot bo pri\u0161lo do te ve\u010dne harmonije, bo Malick posnel \u0161e kak\u0161en dodatek ali opombo.\u00ab
– Peter Kol\u0161ek, Delo<\/em><\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Terrence Malick se le dobro leto po Drevesu \u017eivljenja vra\u010da z liri\u010dno in impresionisti\u010dno vizualno meditacijo o ljubezni v vseh njenih oblikah, pa tudi o tem, kako lahko ljubezen spremeni, uni\u010di in ponovno osmisli \u017eivljenje.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":3043,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/3042"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/3043"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3042"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}