{"id":3040,"date":"2026-05-07T08:33:08","date_gmt":"2026-05-07T06:33:08","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/ucitelj\/"},"modified":"2026-05-07T08:47:29","modified_gmt":"2026-05-07T06:47:29","slug":"ucitelj","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/ucitelj\/","title":{"rendered":"U\u010ditelj"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Montrealsko osnovno \u0161olo dodobra pretrese nepri\u010dakovana smrt ene izmed u\u010diteljic. Nekaj dni po tragi\u010dnem dogodku se v ravnatelji\u010dini pisarni z \u017eivljenjepisom v roki pojavi Bachir Lazhar, uglajen in izobra\u017een al\u017eirski priseljenec. Ravnateljica ga v naglici najame in Bachir prevzame razred pokojne u\u010diteljice. Kljub domnevnim dolgoletnim izku\u0161njam s pou\u010devanjem v rodni Al\u017eiriji se bo moral novi u\u010ditelj \u0161e marsikaj nau\u010diti. Otroci \u0161e niso preboleli izgube, u\u010dni na\u010drt in obi\u010daji frankofonske Kanade pa se kar precej razlikujejo od tistih v rodnem Magrebu. Kljub temu se Bachir s svojo iskrenostjo in dobrosr\u010dnostjo kmalu zbli\u017ea z otroki; predvsem z Alice in Simonom, ki ju je smrt priljubljene u\u010diteljice \u0161e posebej prizadela. Rane se po\u010dasi celijo, nih\u010de pa ne sluti Bachirjeve lastne bole\u010de preteklosti in negotove prihodnosti \u2026<\/p>\n

Leto\u0161nji oskarjev nominiranec za najbolj\u0161i tujejezi\u010dni film je ganljiv portret dobrega mo\u017ea in dobrega u\u010ditelja, ki se kompleksnih in te\u017ekih tem smrti, \u017ealovanja in krivde \u2013 ravno tako kot njegov glavni junak \u2013 loteva s toplino, vedrino in tihim humorjem. Film je prejel \u0161tevilne nagrade ob\u010dinstva na mednarodnih festivalih. Obvezen ogled za vse u\u010ditelje!<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbKo najde\u0161 svojo zgodbo, je tako, kot bi te udarila strela ali kot bi se zaljubil. V trenutku ti je jasno. Mene je strela udarila pred petimi leti, medtem ko sem gledal monodramo z naslovom Bachir Lazhar<\/em>. \/\u2026\/ Scenarij sem pisal dve leti \/\u2026\/, vrnil sem se v \u0161olo, sedel v zadnjih klopeh s \u0161esto\u0161olci, \/\u2026\/ opazoval otroke, odkrival podrobnosti v na\u010dinu njihovega govorjenja, gibanja in poslu\u0161anja ali pa jih samo gledal, kako se izgubljajo v svojih mislih \u2026 Spoznal sem, da je \u0161ola laboratorij \u017eivljenja; inkubator ‘\u010dlove\u0161kih bitij v procesu nastanka’. To mi je omogo\u010dilo, da sem se dotaknil vpra\u0161anj, kot so izobra\u017eevanje, togost birokracije, trk razli\u010dnih kultur in priseljevanje, ne da bi film s tem postal didakti\u010den. Mislim, da sem kljub vsebinski premisi uspel ustvariti veder film, ki mu tudi humorja ne manjka. Upam, da bom z njim gledalcem uspel posredovati \u010dustveni vtis, ki ga je name naredil osrednji lik, ko sem gledal gledali\u0161ko igro; tiste no\u010di, ko sem na\u0161el svojo zgodbo, ali bolje \u2013 ko je zgodba na\u0161la mene.\u00ab
– Philippe Falardeau, re\u017eiser in scenarist<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Philippe Falardeau (1968, Quebec, Kanada) je diplomiral iz politologije in mednarodnih odnosov na univerzah v Ottawi in Quebecu. Po uspe\u0161nem dokumentarcu o kitajskih priseljencih v Kanadi Pa\u0302te\u0301 chinois<\/strong> (1997) <\/strong>je leta 2000 re\u017eiral svoj prvi igrani celove\u010derec La Moitie\u0301 gauche du frigo<\/strong>, komedijo, ki je v rodni Kanadi do\u017eivela izreden uspeh. Gledalce in kritike je navdu\u0161il tudi z drugim celove\u010dercem Congorama<\/strong> (2006), ki je svetovno premiero do\u017eivel v programski sekciji \u0160tirinajst dni re\u017eiserjev na festivalu v Cannesu. Leta 2010 smo na LIFFu lahko videli dobitnika berlinskega kristalnega medveda Jaz \u017ee ne, prise\u017eem!<\/strong> (C\u2019est pas moi, je le jure!<\/strong>), tragikomi\u010dno zgodbo o\u00a0odra\u0161\u010danju v\u00a0poznih \u0161estdesetih. U\u010ditelj<\/strong> je njegov \u010detrti celove\u010derec.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbU\u010ditelj<\/strong> nam prika\u017ee \u017eivljenje v vsej njegovi celovitosti in pri\u010da o tem, kako so lahko humor, so\u010dutje in tragedija prav tako sestavni del na\u0161e izku\u0161nje. Njegova \u010dustvena iskrenost je ohrabrujo\u010da; lekcija, za katero nismo nikoli prestari, da bi se je nau\u010dili.\u00ab
– Kenneth Turan, Los Angeles Times<\/em><\/p>\n

\u00bbKar pri tem filmu navdu\u0161uje, sta modrost in eleganca, s katerima se loteva tematike \u017ealovanja in prebolevanja, ter tiha lepota Fellagovega nastopa v naslovni vlogi. \/\u2026\/ vreden Fran\u00e7oisa Truffauta in njegovih 400 udarcev<\/strong> \/\u2026\/.\u00ab
– Joe Morgenstern, Wall Street Journal<\/em><\/p>\n

\u00bbSubtilno in neprimerljivo \u010dudovito delo, ki ga lahko brez te\u017eav ozna\u010dimo za enega najbolj ganljivih filmov tega leta \u2013 \u0161e toliko bolj u\u010dinkovitega zaradi svojega varljivo preprostega sloga.\u00ab
– Peter Howell, TIFF<\/em>, Mednarodni filmski festival v Torontu<\/em><\/p>\n

\u00bbGanljiva drama o otro\u0161tvu, so\u010dutju in tistem svetem kraju, kakr\u0161en bi moral biti \u0161ola.\u00ab
– Nathalie Petrowski, La Presse<\/em><\/p>\n

\u00bbTo je \u010dudovita, humanisti\u010dna in subtilno aktualna filmska umetnina, ki ji ob uvedbi novih likov ter skrajno realisti\u010dnega in podrobnega prikaza \u0161olske skupnosti uspe ohraniti nedotaknjeno intimnost in senzibilnost monoigre. In prav te podrobnosti \u2013 vizualni prijemi, ravno prav odmerjena pojasnila iz ozadja zgodbe, prebliski humorja in be\u017ene geste \u2013 dajejo sicer preprosti zgodbi pomen in kompleksnost. \/\u2026\/ resni\u010dno nepozabno.\u00ab
– Jennie Punter, The Globe and Mail<\/em><\/p>\n

\u00bbFalardeau tako skrbno opravi svoje delo, da nam \u0161ele v zadnjih trenutkih filma postane jasno, kako spretno je uravnote\u017eil celo vrsto tem; od psiholo\u0161kih do politi\u010dnih in pedago\u0161kih. Odmevi filmskih zgodb o neustra\u0161nih u\u010diteljih iz filmov Zbogom, gospod Chips<\/strong> (Goodbye, Mr. Chips<\/strong>, 1939) in Razred<\/strong> (Entre les murs<\/strong>, 2008) so prav tako nezgre\u0161ljivi, kot je nezgre\u0161ljiva povezava pri\u010dujo\u010dega dela z neke druge vrste pripovedjo, ki je bila dolgo priljubljena med kanadskimi pisci in ki ji je zahvaljujo\u010d \u017denski, ki poje <\/strong>(Incendies<\/strong>, 2010) Denisa Villeneuva usojena vrnitev: zgodba izgnancev, katerih \u017eivljenja v novih de\u017eelah bodo \u0161e naprej oblikovale travme, ki so jih utrpeli, dolgo preden so se podali na tisto usodno ‘pot brez dokumentov’, kot temu pravi Lazhar.\u00ab
– Jason Anderson, CinemaScope<\/em><\/p>\n

\u00bbU\u010ditelj <\/strong>tako pod svojim videzom preprostosti skriva osupljivo ve\u010dplastno, resno (\u010deprav tudi vedno za\u010dinjeno s kan\u010dkom humorja) in predvsem strogo nesentimentalno pripoved, \u010dudovito meditacijo o izgubi, \u017ealovanju, krivdi, izgnanstvu in pravem pomenu vzgoje. O tem, kako je zahodni izobra\u017eevalni sistem med kopi\u010denjem pravil in prepovedi izgubil stik s samim \u017eivljenjem. O tem, kako od otrok pri\u010dakujemo, da bodo odrasli, a jim to odraslost v zanje klju\u010dnih trenutkih nato odre\u010demo. Nenazadnje tudi o tem, kako \u010dude\u017ei danes preprosto niso ve\u010d mo\u017eni. Zato pa lahko posameznik s svojimi dejanji \u0161e vedno naredi razliko in zaseje tisto, kar bo ostalo tudi po tem, ko bo od\u0161el.\u00ab
– Denis Vali\u010d, Pogledi<\/em><\/p>\n

\u00bbFilm nas ne spusti v njihovo intimo. A po drugi strani – tudi v intimo gospoda Lazharja nas ne spusti. \u010ce bi nas spustil v intimo u\u010dencev in u\u010ditelja, bi omogo\u010dil primerjavo med obema trpljenjema, med trpljenjem u\u010dencev in trpljenjem u\u010ditelja, med trpljenjem prvega sveta in trpljenjem tretjega sveta, tega pa no\u010de. Distanca je kul, edino jamstvo so\u010dutja – bli\u017eina je nevarna. Sili nas, da po\u010dnemo neumnosti – tako kot nas sentimentalnost sili, da ponavljamo le kli\u0161eje, ki ne peljejo nikamor. Drug z drugim ne moremo \u017eiveti, ker smo si preblizu. Bolj ko smo lo\u010deni, bli\u017eje smo si. U\u010ditelj<\/strong> je film o ljudeh, ki imajo pravico do tega, da ne vemo, kdo so.\u00ab ZA
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d jr, Mladina<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Leto\u0161nji oskarjev nominiranec za najbolj\u0161i tujejezi\u010dni film je ganljiv portret dobrega mo\u017ea in dobrega u\u010ditelja, ki se kompleksnih in te\u017ekih tem smrti, \u017ealovanja in krivde \u2013 ravno tako kot njegov glavni junak \u2013 loteva s toplino, vedrino in tihim humorjem. Film je prejel \u0161tevilne nagrade ob\u010dinstva na mednarodnih festivalih. Obvezen ogled za vse u\u010ditelje!<\/p>\n","protected":false},"featured_media":3041,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/3040"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/3041"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3040"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}