{"id":3028,"date":"2026-05-07T08:43:50","date_gmt":"2026-05-07T06:43:50","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/kozmopolis\/"},"modified":"2026-05-07T08:47:28","modified_gmt":"2026-05-07T06:47:28","slug":"kozmopolis","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/kozmopolis\/","title":{"rendered":"Kozmopolis"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
\u00bbPo\u0161ast hodi po svetu \u2013 po\u0161ast kapitalizma.\u00ab<\/em>
New York City, bli\u017enja prihodnost. Osemindvajsetletni finan\u010dni magnat Eric Packer kljub svarilom varnostnika sede v belo limuzino, odlo\u010den, da obi\u0161\u010de brivca na drugem koncu mesta. Vozilo kmalu obti\u010di v prometnem zastoju, nastalem zaradi predsednikovega obiska, protikapitalisti\u010dnih izgredov in pogreba rap zvezdnika. Medtem ko se kaos na ulicah stopnjuje, se vse bolj zdi, da Packerju nekdo stre\u017ee po \u017eivljenju.<\/p>\n

Cronenbergova mojstrska predelava prero\u0161kega romana Dona DeLilla ponuja srhljivo trezno avtopsijo ‘enega odstotka’ ter razgrne tema\u010dno vizijo sveta, v katerem denar, seks in \u017eivljenje naglo izgubljajo svojo vrednost.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbFilm je sodoben, knjiga pa je bila vizionarska. \/\u2026\/ Film nikoli ni bil mi\u0161ljen kot analiza svetovne ekonomske situacije. To je le nepri\u010dakovan bonus: dejstvo, da se je naenkrat zazdelo, kot da je svet dohitel DeLillovo knjigo in da snemamo dokumentarec in ne fikcije. Med in po snemanju so se pripetile stvari, ki jih opisuje roman: gibanje Okupirajmo Wall Street<\/em> in seveda pita, ki jo je v obraz dobil Rupert Murdoch. \/\u2026\/ A roman me ni pritegnil zaradi paralel s sodobnim dogajanjem. Resni\u010dno zanimali so me liki, filozofija in struktura romana. \/\u2026\/ Gre za pomembno temo, ki se je doslej \u0161e nisem lotil: denar. Mo\u010d denarja, in kako oblikuje svet. Da bi se spopadel s to temo, mi ni bilo treba raziskati sveta financ. Predstavnike lahko vidimo vsepovsod: na televiziji, v dokumentarcih, v \u010dasopisih. Delujejo in govorijo, kot je zapisal DeLillo; njihovi vedenjski vzorci so povsem enaki Packerjevim. \/\u2026\/ Ve\u010dkrat sem se vpra\u0161al, kaj bi si o filmu mislil Marx, saj poka\u017ee mnogo tistega, kar je predvidel.\u00ab
– David Cronenberg, re\u017eiser in scenarist<\/p>\n

\u00bbV nekem trenutku se je mi je zazdelo, da so newyor\u0161ke ulice nenadoma preplavile dolge limuzine. Manhattan je seveda zadnji kraj na svetu, kjer bi se tovrstna vozila lahko brez te\u017eav premikala. Ti nenavadni prizori gromozanskih avtomobilov, ki sku\u0161ajo zvoziti ovinke, so me pri\u010deli nadvse zanimati in tako sem se odlo\u010dil, da v enega izmed njih postavim lik \/\u2026\/. Prepri\u010dan sem bil, da bo [Cronenberg] vsebino knjige znal podati na vizualno osupljiv na\u010din, in da bo presenetil vse, vklju\u010dno z mano. \/\u2026\/ Film me je resni\u010dno navdu\u0161il. Bolj brezkompromisen ne bi mogel biti.\u00ab
– Don DeLillo, avtor romana<\/p>\n

portret avtorjev<\/strong>
Kanadski re\u017eiser David Cronenberg<\/strong> se je rodil leta 1943 v Torontu in \u0161tudiral na tamkaj\u0161nji univerzi. \u017de v svojih prvih filmih se je lotil tem, ki so karakterizirale in definirale njegovo nadaljnjo kariero: nasilje in spolnost, transformacija telesa, realnost in spremenjena realnost, dru\u017ebena satira in biolo\u0161ka groza. Vzdevek ‘kralj veneri\u010dne groze’ oziroma ‘krvavi baron’ se ga je oprijel v sedemdesetih in osemdesetih s filmi, kot so Srh <\/strong>(Shivers<\/strong>, <\/strong>1975), Besnilo <\/strong>(Rabid<\/strong>, <\/strong>1976), Zalega <\/strong>(The Brood<\/strong>, 1979) in Muha <\/strong>(The Fly<\/strong>, <\/strong>1986). Z njimi si je prislu\u017eil kultni status mojstra telesne grozljivke, hkrati pa po\u017eel ogor\u010den odziv dobr\u0161nega dela ob\u010dinstva in kriti\u0161ke srenje.<\/p>\n

\u0160ir\u0161e ob\u010dinstvo je dosegel v devetdesetih s priredbo knjige Williama S. Burroughsa Golo kosilo <\/strong>(Naked Lunch<\/strong>, 1991) in Trkom <\/strong>(Crash<\/strong>, 1996), posnetim po kontroverznem romanu J. G. Ballarda. Obe deli sta mu prinesli tudi \u0161tevilne festivalske nagrade. V zadnjih letih se je Cronenberg odmaknil od \u017eanra grozljivke ter se s filmoma Sence preteklosti<\/strong> (A History of Violence<\/strong>, 2005) in Smrtne obljube <\/strong>(Eastern Promises<\/strong>, 2007) <\/strong>(oba sta bila nominirana za oskarja) vsaj navidezno pribli\u017eal klasi\u010dnim standardom hollywoodske drame. Ve\u010dino Cronenbergovih del smo si lahko ogledali na lanskoletni kinote\u010dni LIFFovi retrospektivi, njegov predzadnji film, Nevarno metodo<\/strong> (2011), pa letos v Kinodvoru.<\/p>\n

Don DeLillo<\/strong> velja za enega najpomembnej\u0161ih piscev v sodobni ameri\u0161ki literaturi. V svojih fantazmagori\u010dnih pripovedih razkriva postmodernisti\u010dni pogled na sodobno Ameriko ter raziskuje teme, kot so jedrska vojna (End Zone<\/em>, 1972), rokenrol (Great Jones Street<\/em>, 1973), ozadje atentata na J. F. Kennedyja (Libra<\/em>, 1988), 11. september (Falling Man<\/em>, 2007), terorizem (Mao II<\/em>, 1991), hladna vojna (Underworld<\/em>, 1997) in uprizoritvene umetnosti (The Body Artist<\/em>, 2011). Cosmopolis<\/em> (2003) je avtorjev trinajsti roman. V sloven\u0161\u010dini si lahko preberemo Beli \u0161um<\/em> (White Noise<\/em>), s katerim je DeLillo leta 1999 prvi\u010d dosegel \u0161ir\u0161i komercialni in kriti\u0161ki uspeh.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbKozmopolis<\/strong> je skozinskoz \u010dudovit \u2013 ameri\u0161ka grozljivka za 21. stoletje, v kateri stra\u0161i ‘duh informacijskega kapitalizma’. David Cronenberg z eleganco prenese na platno DeLillovo hladno in skrivnostno prozo. \/\u2026\/ elegantno, gladko polzenje po povr\u0161ju milenijskih strahov.\u00ab
– Xan Brooks, The Guardian<\/em><\/p>\n

\u00bbZdi se, kot da film z vso hladnostjo razkriva mehanizme jezika. \u010ce je \u0161lo pri Nevarni metodi<\/strong> za ‘talking cure’<\/em>, je v Kozmopolisu<\/strong> bolje govoriti o ‘talking curse’<\/em>. Brezdu\u0161ne nize \u0161tevilk, ki jih vidimo be\u017eati mimo na ne\u0161tetih zaslonih v avtomobilu, poganja elokventno in prazno govorjenje. Kozmopolis<\/strong> je nihilisti\u010den in klavstrofobi\u010den film. \/\u2026\/ Ravno tako kot po\u0161ast kapitalizma blodi po Kozmopolisu<\/strong>, bo Kozmopolis<\/strong> stra\u0161il po va\u0161i glavi.\u00ab
– Dana Linssen, De Filmkrant<\/em><\/p>\n

\u00bbKozmopolis<\/strong> je \u2013 \u010de si sposodimo Rothkovo formulacijo \u2013 podoba ‘osamljene \u010dlove\u0161ke figure v trenutku popolne negibnosti’. \/\u2026\/ David Cronenberg je ustvaril film za na\u0161e \u010dase. \/\u2026\/ Kozmopolis<\/strong> je film, ki bo ostal. Kot bo ostalo odprto vpra\u0161anje, ki mu\u010di Packerja: kam gre njegova limuzina zve\u010der spat? Ali sanja o elektri\u010dnih ovcah?\u00ab
– Jean-Philippe Tess\u00e9, Cahiers du Cin\u00e9ma<\/em><\/p>\n

\u00bbDa bi presti\u017ena knjiga velikega pisatelja v prenosu na filmsko platno celo pridobila glede kakovosti \u2013 kaj takega velja za nemogo\u010de. A prav to lahko trdimo za Cronenbergov Kozmopolis<\/strong> \/\u2026\/. V trenutku, ko besede iz romana izre\u010dejo resni\u010dni ljudje na platnu, se zgodi nekaj nenavadnega: besede postanejo cronenbergovske \/\u2026\/, dobijo dodatno ostrino in duhovitost. Cronenberg je v jeziku romana na\u0161el komi\u010dnost, ki se je morda \u0161e sam DeLillo ni zavedal. \/\u2026\/ Neulovljiva sedanjost in pospe\u0161eno minevanje \u010dasa \u2013 merjenega ne ve\u010d v dojemljivih trenutkih sedanjosti, temve\u010d v neulovljivih zepto- in joktosekundah \u2013 sta glavni temi filma in knjige, osredoto\u010denih na stanje naglega zastarevanja. V informatizirani sodobnosti, kot pripomni Eric, \u017ee sama beseda ‘ra\u010dunalnik’ zveni arhai\u010dno. Kdo ve, Kozmopolis<\/strong> bo morda izgubil velik del svoje vrednosti in pomena \u017ee naslednje leto, naslednji teden ali tisti hip, ko zaklju\u010dim tale stavek. A v tem trenutku je to skrajno mikaven film; najbolj ble\u0161\u010de\u010de, sijajno in nadzemeljsko delo, prikazano na leto\u0161njem festivalu v Cannesu.\u00ab
– Jonathan Romney, Sight & Sound<\/em><\/p>\n

\u00bbCronenbergov Kozmopolis<\/strong> je \u0161e ena seansa na kav\u010du, v kateri odmevajo mnogi uni\u010dujo\u010di vidiki kulture okoli nas. Prav lahko se zgodi, da se film izka\u017ee za prototip ne\u010desa, s \u010dimer se najraje ne bi soo\u010dili.\u00ab
– Nick James, Sight & Sound<\/em><\/p>\n

\u00bbDavid Cronenberg, ki DeLillovemu daljnovidnemu romanu iz leta 2003 prime\u0161a svojo hladno inteligenco, preobrne enodnevno vo\u017enjo mladega titana z Wall Streeta v jedko alegorijo dobe tehnolo\u0161ke odvisnosti, finan\u010dnega zloma in vsesplo\u0161ne paranoje \/\u2026\/.\u00ab
– Justin Chang, Variety <\/em><\/p>\n

\u00bbDomiselna inverzija \/\u2026\/ filma eXistenZ<\/strong>: namesto da bi bil s popkovino povezan z virtualnim svetom, je Packer hermeti\u010dno lo\u010den od resni\u010dnega.\u00ab
– Robbie Collin, The Telegraph<\/em><\/p>\n

\u00bb\u010ce vas ob gledanju Kozmopolisa<\/strong> prevzemajo \u010dudni ob\u010dutki, je to zato, ker ste pri\u010da koncu sveta v teoriji.\u00ab
– Daniel Kasman, Notebook, MUBI<\/em><\/p>\n

\u00bbKozmopolis<\/strong> je hkrati izjemna priredba in pomembno delo, ki stoji samo zase.\u00ab
– Simon Abrams, IndieWIRE<\/em><\/p>\n

\u00bb\/\u2026\/ [Cronenberga] ta film tema\u010dne in hermeti\u010dne atmosfere, emocionalno hladnih ljudi in esejisti\u010dnih ‘dialogov na temo’ spet potrjuje kot enega najbolj artikuliranih in izvirnih sodobnih re\u017eiserjev.\u00ab
– \u017denja Leiler, Pogledi<\/em><\/p>\n

\u00bbKozmopolis<\/strong>, distopi\u010dni film o somraku finan\u010dnega kapitalizma in njegovih nevarnih metodah, ni za fane serije Somrak<\/strong>, navsezadnje, somra\u010dni Packer – resda ves v \u010drnem, z emo imid\u017eem, v nekem smislu mrtev, pripravljen za pogreb – izgleda kot brat Patricka Batemana (Christian Bale), Ameri\u0161kega psiha<\/strong> (2000), ki je podnevi elitni, brezhibno oble\u010deni, neuni\u010dljivi junak Wall Streeta, pono\u010di pa serijski morilec. Bateman \u2013 Reaganov kanibal, ki med akvizicijo in eksekucijo ne vidi ve\u010d razlike, navdu\u0161en nad sabo – je ekstaza kapitala, patolo\u0161ki eksces borznega ubijanja, demon finan\u010dnega kapitalizma, mesija nove poslovne kulture, profit, ki se mu je zme\u0161alo in ki za sabo pu\u0161\u010da le spermo in kri. In ne le da stalno \u010dakamo, kdaj ga bo Packer med vo\u017enjo po Manhattnu sre\u010dal – Packer bi znal njegovo po\u010detje tudi filozofsko argumentirati. S \u0161tevilkami.\u00ab ZA+
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr, Mladina<\/em><\/p>\n

\u00bbKozmopolis<\/strong> je najbolj nizkoprora\u010dunski, neglamurozen, eksperimentalen film, kar jih je Cronenberg posnel v zadnjem desetletju. Ima vse, kar mora imeti pravi Cronenberg: elemente psiholo\u0161ke grozljivke, izbruhe nasilja in patolo\u0161ke seksualnosti in protagonista, ki ga je 21. stoletje prignalo do robov \u010dlove\u0161kega. Prav gotovo ni film za vsakogar, a v\u010dasih se velja pustiti presenetiti in poskusiti kaj novega.\u00ab
– \u0160pela Barli\u010d, Pogledi<\/em><\/p>\n

\u00bb\u010custveno in intelektualno izzivalno delo, leden odmerek klavstrofobi\u010dne duhovitosti, ki ni za odvisne od ekranov, saj jim napoveduje smrt.\u00ab
– Peter Zupanc, Primorske novice<\/em><\/p>\n


<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Cronenbergova mojstrska predelava prero\u0161kega romana Dona DeLilla ponuja srhljivo trezno avtopsijo ‘enega odstotka’ ter razgrne tema\u010dno vizijo sveta, v katerem denar, seks in \u017eivljenje naglo izgubljajo svojo vrednost.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":3029,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/3028"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/3029"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3028"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}