{"id":3026,"date":"2026-05-07T08:43:50","date_gmt":"2026-05-07T06:43:50","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/kraljestvo-vzhajajoce-lune\/"},"modified":"2026-05-07T08:47:28","modified_gmt":"2026-05-07T06:47:28","slug":"kraljestvo-vzhajajoce-lune","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/kraljestvo-vzhajajoce-lune\/","title":{"rendered":"Kraljestvo vzhajajo\u010de lune"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Mali otok v Novi Angliji, poleti leta 1965. Na smrt zaljubljena dvanajstletnika skleneta skrivni dogovor in ob zori skupaj pobegneta v divjino. On je fant z o\u010dali in rakunjo kapo; sirota in najbolj nepriljubljen \u010dlan svojega skavtskega odreda. Ona je deklica z daljnogledom in kov\u010dkom fantazijskih knjig; \u00bbskrajno problemati\u010dni otrok\u00ab, ki s tremi mlaj\u0161imi brati in odtujenima star\u0161ema \u017eivi v svetilniku. Ko zagnani vodnik (Norton) v \u0161otoru najde Samovo \u00bbpismo o odpovedi\u00ab in Suzyjina star\u0161a (Murray\/McDormand) odkrijeta, da so njuno h\u010der ugrabili \u00bbnorci v be\u017e uniformah\u00ab, se spro\u017ei mrzli\u010dna iskalna akcija, ki jo vodi osamljeni in melanholi\u010dni lokalni \u0161erif (Willis). Medtem ko kljubovalno dejanje mladih zaljubljencev povzro\u010da pravi pretres v mirni oto\u0161ki skupnosti, pa se nedale\u010d stran pripravlja nevihta bibli\u010dnih razse\u017enosti \u2026<\/p>\n

Novi film ‘fantasti\u010dnega gospoda Andersona’ je zabavna, prisr\u010dna in vizualno domi\u0161ljena pripoved o mladem paru, ki ju prva ljubezen tako prevzame, da se resni\u010dnost zazdi kot fantazija. Avtor nas z zna\u010dilno me\u0161anico ekscentri\u010dnega humorja in melanholije posrka v svoj univerzum, kjer se velike teme ljubezni, osamljenosti in brste\u010de spolnosti prepletajo z lahkotnostjo glasbene pravljice. Otvoritveni film Cannesa 2012 in ljubljenec tamkaj\u0161njih kritikov je podiral rekorde gledanosti v ameri\u0161kih umetni\u0161kih kinematografih.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbSvoje filme sku\u0161am umestiti v okolja, kjer gledalci \u0161e niso bili; v nekak\u0161en magi\u010dni svet. Na neki to\u010dki sem za\u010del premi\u0161ljevati, da bi bilo fino, \u010de bi bil film lahko ena izmed knjig, ki jih deklica v kov\u010dku prena\u0161a naokoli. Kraljestvo vzhajajo\u010de lune<\/strong> se mi je zdel primeren naslov. \/\u2026\/ To je spomin na fantazijo, avtobiografija ne\u010desa, kar se ni zgodilo. \/\u2026\/ Namesto da bi se osredoto\u010dal na like ali prizori\u0161\u010de, je bila moja izhodi\u0161\u010dna to\u010dka spomin na ob\u010dutke. \/\u2026\/ \u017delel sem posneti film o \u010dustvih, ki te prevzemajo, ko se pri dvanajstih zaljubi\u0161, in o tem, kako silovita so lahko ta \u010dustva. V tej starosti \u2013 vsaj pri meni je bilo tako \u2013 je \u017eelja, da bi domi\u0161ljija postala resni\u010dnost, zelo mo\u010dna. In \u010de se ti le zdi, da si se zaljubil, se nenadoma znajde\u0161 v \u010disto drugem vesolju. \/\u2026\/ Navdih za Kraljestvo vzhajajo\u010de lune<\/strong> sta bila dva filma, ki sta mi res ljuba: Loachev Black Jack<\/strong> in \u0161e en britanski film, scenaristi\u010dni debi Alana Parkerja Melody<\/strong>. \/\u2026\/ Potem pa je tu \u0161e Truffautova \u017depnina<\/strong>, ki me je sploh pripravila do tega, da sem za\u010del razmi\u0161ljati o tak\u0161ni zgodbi. To je nenavaden film, ki je v celoti postavljen v otro\u0161ki svet, posnet z njihovega zornega kota, a pravzaprav ni namenjen otrokom. \/\u2026\/ Ve\u010dino glasbe sem si zamislil, \u0161e preden smo kon\u010dali scenarij. \/\u2026\/ Glasba daje filmu zna\u010daj in ga usmerja. Vodila me je pri pisanju scenarija. \/\u2026\/ Ko sem bil star deset, enajst let, sva z bratom igrala v predstavi Noetova poplava <\/em>in glasba je takrat naredila name mo\u010dan vtis. Sem velik Brittenov obo\u017eevalec. Njegova glasba je imela ogromen vpliv na ves film; film je tako reko\u010d zgrajen na njej. Na neki na\u010din je barva filma.\u00ab
– Wes Anderson, re\u017eiser in koscenarist<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Wes Anderson se je rodil leta 1969 v teksa\u0161kem Houstonu. \u017de kot otrok je z bratoma navdu\u0161eno snemal super-8 filme in prirejal \u0161olske predstave. Andersonova star\u0161a sta se lo\u010dila, ko mu je bilo osem let. Dogodek, ki ga je poimenoval \u00bbnajbolj odlo\u010dilen trenutek mojega odra\u0161\u010danja\u00ab, je kasneje navdahnil film Veli\u010dastni Tenenbaumovi <\/strong>(The Royal Tenenbaums<\/strong>, 2001). Kot najstnik je obiskoval zasebno \u0161olo v Houstonu, ki je leta 1998 postala prizori\u0161\u010de njegovega drugega celove\u010derca, kultnega Rushmora<\/strong>. <\/strong>Na teksa\u0161ki univerzi v Austinu, kjer je \u0161tudiral filozofijo, se je spoprijateljil z Owenom Wilsonom. Ta je \u2013 poleg Billa Murraya, Jasona Schwartzmana, Anjelice Huston, Willema Dafoeja, Seymoura Cassela in drugih \u2013 kasneje postal eno izmed ponavljajo\u010dih se imen na spisku Andersonove ekipe sodelavcev. Z Wilsonom sta \u0161e kot \u0161tudenta spisala scenarij z naslovom Bottle Rocket<\/strong>, po katerem je mladi re\u017eiser najprej posnel kratkometra\u017eec, ki ga je leta 1996 razvil v svoj prvi celove\u010derec. Delo je do\u017eivelo komercialni neuspeh, a pritegnilo veliko zanimanje kritikov. Za enega svojih desetih najljub\u0161ih filmov devetdesetih ga je kasneje razglasil sam Martin Scorsese. Re\u017eiserjev \u010detrti celove\u010derec \u017divljenje pod vodo <\/strong>(The Life Aquatic with Steve Zissou<\/strong>, 2004) je nastal kot plod avtorjeve otro\u0161ke fascinacije nad legendarnim oceanografom in pustolovcem Jacquesom Cousteaujem. Leta 2007 se je Anderson odpravil v Indijo, da <\/em>bi posnel Darjeeling Limited <\/strong>(The Darjeeling Limited<\/strong>), komedijo o duhovnem popotovanju treh odtujenih bratov, posve\u010deno Satyajitu Rayu. Sledila je priredba romana Roalda Dahla \u010cudoviti lisjak<\/strong> (Fantastic Mr. Fox<\/strong>), posneta v tehniki stop-motion animacije. Film z Georgeom Clooneyem in Meryl Streep v vlogi lisi\u010djih zakoncev v krizi je bil leta 2009 nominiran za oskarja za najbolj\u0161i celove\u010derni animirani film.<\/p>\n

S samo sedmimi celove\u010derci v dvajsetih letih se je Anderson uveljavil kot eden najvplivnej\u0161ih in najizvirnej\u0161ih ameri\u0161kih filmskih ustvarjalcev svoje generacije. Prepletajo\u010d \u0161tevilne vplive (od Orsona Wellesa, Fran\u00e7oisa <\/em>Truffauta, Martina Scorseseja, Mika Nicholsa in Hala Ashbyja do J.D. Salingerja in Snoopyja) je izoblikoval svojevrsten in prepoznaven slog, me\u0161anico visoko stilizirane estetike, ekscentri\u010dnega humorja in humanizma; popoln spoj stila in substance.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbKritikov izbor! \/\u2026\/ potovanje, ki je na pol misija, na pol romanca; s pridihom filma noir in \u0161\u010depcem francoskega novega vala. \/\u2026\/ Anderson dela osebne, neindustrijske filme; filme, ki niti na pogled niti s svojo \u010dustveno mo\u010djo in atmosfero ne spominjajo na nobenega drugega re\u017eiserja. Ljudje v njegovih delih, njihovo hrepenenje in njihove drame, so resni\u010dni in prepoznavni \u2013 in le redko bolj do\u017eiveti kot v Kraljestvu vzhajajo\u010de lune<\/strong>. Ti ljudje \u017eivijo v svojem svetu; v svetu, ki ga Anderson oblikuje z izjemno pozornostjo do podrobnosti, s skrbjo in \u2013 po mojem \u2013 z ljubeznijo.\u00ab
– Manohla Dargis, The New York Times<\/em><\/p>\n

\u00bb\/\u2026\/ Anderson najde malodane popolno ravnote\u017eje med humanizmom in nadrealizmom, ki zaznamuje ves njegov opus. \/\u2026\/ Brucea Willisa \u017ee dolgo nismo videli odigrati vloge s tolik\u0161no mero senzibilnosti.\u00ab
– Betsy Sharkey, Los Angeles Times<\/em><\/p>\n

\u00bbKritikov izbor! \/\u2026\/ Kraljestvo vzhajajo\u010de lune <\/strong>znova ponuja prilo\u017enost, da vsaj za trenutek \u017eivimo v svetu, kakr\u0161nega lahko ustvari le Anderson. \/\u2026\/ Anderson je eden redkih filmskih ustvarjalcev \/\u2026\/, za katerega se zdi, da ga zanima raziskovanje filmskega medija ne le kot sredstva za pripovedovanje, temve\u010d materialnega predmeta kot takega. Kraljestvo vzhajajo\u010de lune<\/strong> \u017ee postaja poletni hit presene\u010denja v umetni\u0161kih kinematografih. Ni\u010d \u010dudnega: prina\u0161a ravno tiste vrste eskapisti\u010dni spektakel \u2013 v tem primeru premi\u0161ljeno oblikovan svet, ki prekipeva od svojeglavosti, o\u010darljivosti in vizualne \u017eivosti \u2013, ki je kot nala\u0161\u010d za ta letni \u010das.\u00ab
– Ann Hornaday, The Washington Post<\/em><\/p>\n

\u00bbTo je ameri\u0161ki Nori Pierrot<\/strong> \u2013 retrospektivna predelava z Anno Karino in Jean-Paulom Belmondom v prednajstni\u0161kih letih. Film je v resnici namenjen odraslim \/\u2026\/, a zlahka si predstavljam, kako bo za filmsko umetnost navdu\u0161il mlade; tako poln je radostne ljubezni do medija in bister, ne da bi pri tem pametnja\u010dil. Zaradi njegove otro\u0161kosti, nedol\u017enosti in zabavnosti ga ni te\u017eko vzljubiti.\u00ab
– Dave Calhoun, Time Out London <\/em><\/p>\n

\u00bbPremi\u0161ljeno ekscentri\u010dna predpubertetni\u0161ka ljubezenska zgodba, ki v slogu najbolj obsesivnega izdelovalca hi\u0161k za lutke iz 19. stoletja pozornost namenja tudi najmanj\u0161im podrobnostim. \/\u2026\/ Alexandre Desplat je napisal odli\u010dno glasbo, a njegovo delo je le sestavni element izjemno kompleksnega soundtracka. \/\u2026\/ Na\u010din, kako se Britten prepleta z me\u0161anico Saint-Sa\u00ebnsa, Mozarta, Schuberta, Hanka Williamsa in Desplata, je nepozaben in si zaslu\u017ei lasten esej.\u00ab
– Todd McCarthy, The Hollywood Reporter<\/em><\/p>\n

\u00bbAndersonov film je muzikal, v katerem vsi in\u0161trumenti \u2013 liki, zaplet, mizanscena \u2013 igrajo hkrati, film pa s tem dose\u017ee redko harmonijo oblike, razpolo\u017eenja in vsebine.\u00ab
– Ignatiy Vishnevetsky, Notebook, MUBI<\/em><\/p>\n

\u00bbKraljestvo vzhajajo\u010de lune <\/strong>se dogaja na otoku, ki bi mu prav lahko vladal Prospero.\u00ab
– Roger Ebert<\/p>\n

\u00bbKraljestvo vzhajajo\u010de lune<\/strong>, ki zveni kot reimaginacija Handkejeve Pesmi o otro\u0161tvu<\/em> (sli\u0161ane v Wendersovem Nebu nad Berlinom<\/strong>), je nostalgi\u010dno (kot vsi Andersonovi filmi), toda pri tem ne gre za nostalgijo po tem, kar je bilo (in kar je minilo, izginilo, sprhnelo), ampak za nostalgijo po tem, kar bi lahko bilo – po neizkori\u0161\u010denem potencialu tega, kar je bilo (in izginilo), po zamujenih prilo\u017enostih. Od preteklosti si ne more\u0161 odpo\u010diti. Kraljestvo vzhajajo\u010de lune<\/strong> je zgodba o fantu in punci, ki se no\u010deta prilagoditi. \u010ce ho\u010deta odrasti in dozoreti, potem se ne smeta prilagoditi. Odrasli so se prilagodili, zato izgledajo kot otroci.\u00ab ZA+
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n

\u00bbAndersonov filmski svet je umeten in se tega ne trudi skrivati, z mestoma poudarjeno umetelnostjo in pretiravanji (visenje lutk z zvonika) pa od gledalca celo zahteva ohranjanje distance. S tem film ne izgubi prav ni\u010d o\u010darljivosti, obenem pa se na ta na\u010din ne ukvarja zgolj z doti\u010dno zgodbo, temve\u010d tudi (ali predvsem) s samim procesom ustvarjanja filma kot umetni\u0161kega artefakta.\u00ab
– \u0160pela Standeker, Dnevnik<\/em><\/p>\n

\u00bbAnderson duhovito kombinira preverjene motive ljubezenske romance in pustolovskega filma, elemente pravlji\u010dne nostalgije in nor\u010davega humorja, se obe\u0161enja\u0161ko poigrava s prevladujo\u010dimi kli\u0161eji in stereotipi ter vse skupaj posre\u010deno uskladi z u\u010dinkovito glasbeno kuliso. V svoji zna\u010dilni perfekcionisti\u010dni maniri ni\u010desar ne prepusti naklju\u010dju, vsaka podrobnost je skrbno premi\u0161ljena, precizno inscenirana in vpeta v koncept vseobvladujo\u010de vizualne stilizacije.\u00ab
– Bojan Kav\u010di\u010d, Stop
<\/em><\/p>\n

\u00bbPrese\u017eek Wesa Andersona. \/..\/ Vsi v polni formi in v odli\u010dnih vlogah ter nadvse prisr\u010dni zgodbi\u00ab
<\/em>– Igor Harb, Vikend<\/em><\/p>\n

\u00bbKomedija s \u0161e eno netipi\u010dno andersonovsko dru\u017eino, ki je videti kot kri\u017eanec njegovih prej\u0161njih filmov, od Veli\u010dastnih Tenenbaumov<\/strong> do \u010cudovitega lisjaka<\/strong>, nas zapelje v \u010das otro\u0161tva, nedol\u017enosti, zaljubljenih pogledov, upornosti in samosvojosti ter v napol pravlji\u010dni svet, v katerem je mogo\u010de vse, glasba pa ga pove\u017ee v simfonijo, tako kot se v celoto v filmu pove\u017eejo posamezni kadri in dru\u017einski \u010dlani.\u00ab
– Tina Bernik, \u017durnal<\/em><\/p>\n

\u00bbJe tudi film, ki vas nenehno opozarja, da gre za predstavo – za film, ki opazuje gledalca – ki se zaveda mo\u010di in slabosti pogleda samega. In predvsem je film, v katerega se lahko zaljubite \u017ee zaradi podrobnosti, ki gradijo celoto – glasbene podlage ali \u010dudovite koreografije. Ogled je skoraj kot obisk rahlo dekadentne slikarske razstave, ki zapusti posre\u010den in iz mnogih doslej neodkritih okusov sestavljen spomin.\u00ab
– Peter Zupanc, Primorske novice<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Zabavna, prisr\u010dna in vizualno domi\u0161ljena pripoved o mladem paru, ki ju prva ljubezen tako prevzame, da se resni\u010dnost zazdi kot fantazija. Avtor nas z zna\u010dilno me\u0161anico ekscentri\u010dnega humorja in melanholije posrka v svoj univerzum, kjer se velike teme ljubezni, osamljenosti in brste\u010de spolnosti prepletajo z lahkotnostjo glasbene pravljice.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":163880,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/3026"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/163880"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3026"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}