{"id":302082,"date":"2024-01-28T17:11:28","date_gmt":"2024-01-28T16:11:28","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/ljubezen-nemske-marke-in-smrt\/"},"modified":"2024-01-28T17:17:11","modified_gmt":"2024-01-28T16:17:11","slug":"ljubezen-nemske-marke-in-smrt","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/ljubezen-nemske-marke-in-smrt\/","title":{"rendered":"Ljubezen, nem\u0161ke marke in smrt"},"content":{"rendered":"<p><strong>zgodba<br \/><\/strong>V zgodnjih \u0161estdesetih letih je Zvezna republika Nem\u010dija iz Anatolije in drugih delov Tur\u010dije nova\u010dila tako imenovane gostujo\u010de delavce. Te je od vsega za\u010detka spremljala tudi glasba \u2013 ko\u0161\u010dek d\u00f3ma v tuji de\u017eeli. Z leti so se v Nem\u010diji razvile samostojne glasbene smeri, ki v mati\u010dni dr\u017eavi v tak\u0161ni obliki niso obstajale.<\/p>\n<p><strong>iz prve roke<br \/><\/strong>\u00bbKaj pravzaprav sodi pod tur\u0161ko glasbo v Nem\u010diji ali pa je \u017ee sam izraz nejasen? Mar ne poznamo ne\u0161teto stilov tur\u0161ke glasbe? Kaj pa glasba tukaj \u017eive\u010dih Kurdov, Grkov, Armencev in tur\u0161kih Jezidov? O homogeni tur\u0161ki glasbeni kulturi v Nem\u010diji je te\u017eko govoriti, saj je zelo raznolika. Razlike so tudi med posameznimi regijami. Glasbene scene v Berlinu, Frankfurtu in Hamburgu je treba obravnavati lo\u010deno, tako kot tiste na Nizozemskem, v Belgiji in Franciji. Kljub temu pa so vse del med\u017eanrske evropske popkulture, ki je v ZRN ubrala povsem druga\u010dno smer kot v mati\u010dni Tur\u010diji. Ta glasba je izvirna, ima svoj sleng, rituale in ustvarja lastne zvezde.<br \/>Prav zaradi svoje neodvisnosti je bila zame \u0161e posebej zanimiva. Bolj kot podobnosti sem iskal razlike. Kaj je bilo tu v Nem\u010diji druga\u010de in zakaj? Tukaj\u0161nji umetniki so pesmi, obi\u010daje in plese interpretirali v skladu s svojim okoljem. Tur\u0161ka ali kurdska poroka v osemdesetih letih v telovadnici nekje v Porurju je imela povsem druga\u010dno dru\u017ebeno vlogo kot primerljiv dogodek v Tur\u010diji. To je bila hkrati obletnica mature, koncert in prireditev za samske, gostje pa so prihajali iz vse Evrope. Obredi, kot je za\u017eiganje rakije, tur\u0161kega jane\u017eevega \u017eganja, so bili nem\u0161ke posebnosti, ki jih v Tur\u010diji nih\u010de ni poznal.<em> <\/em>Poro\u010dni muzikantje v Nem\u010diji so morali znati igrati sloge vseh tur\u0161kih regij, saj so priseljenci prihajali iz vseh delov Tur\u010dije. Zvok se je v Nem\u010diji spremenil tudi zaradi hitrega dostopa do tehnolo\u0161kih novosti, na primer semplov klaviatur, ki so se pojavili na nem\u0161kih glasbenih sejmih.<br \/>Glasbena scena je z leti rasla, se spreminjala, sledila modi in narekovala trende, toda ve\u010dini Nemcev je ostala neznana. Zunaj skupnosti je bila komaj opazna. Ne nem\u0161ki mediji ne nem\u0161ka dru\u017eba niso kazali ve\u010djega zanimanja. Zato ljudje radi govorijo o subkulturi. S filmom<strong> Ljubezen, nem\u0161ke\u00a0marke\u00a0in smrt<\/strong> se \u017eelim temu odlo\u010dno zoperstaviti. Na\u0161 dokumentarec govori o glasbeni socializaciji treh milijonov ljudi tur\u0161kega porekla v Nem\u010diji. To ni <em>underground<\/em>, to je najbolj veli\u010dasten pop.\u00ab<br \/>&#8211; Cem Kaya<\/p>\n<p><strong>kritike<br \/><\/strong>\u00bbRitmi\u010dna in \u017eivahno napisana filmska enciklopedija tur\u0161ke glasbe v Nem\u010diji.\u00ab<br \/>&#8211; Berlinale<\/p>\n<p>\u00bbGradili so hi\u0161e, izdelovali avtomobile, opravljali najbolj umazana dela, garali kot \u017eivina, toda Nemci so nad njimi vihali nosove. Nem\u0161ke ekonomije brez njih ne bi bilo, a so \u017eiveli tako, kot da je Nem\u010dija v ekonomski krizi. Nem\u010dija je po njihovi zaslugi do\u017eivljala bum, a Nemci jih niso hoteli poznati. Ni\u010desar niso hoteli imeti z njimi, niso jih spustili medse. Zato so si ustvarili svoj vzporedni svet: z dru\u017eabnim \u017eivljenjem, zabavami, koncerti, lepotnimi tekmovanji, poro\u010dnimi dvoranami, <em>gazini<\/em> in protestnimi \u0161tikli o migrantski, gastarbajterski izku\u0161nji &#8211; o lo\u010denosti od ljubljenih, nem\u0161kih dekletih, ki jih dobi\u0161 za pol steklenice limonade, raz\u010dlove\u010denju, zlagani Nem\u010diji, ki jim je ukradla \u017eivljenje in ljubezen. Ti pevci in pevke &#8211; \u00bbglas tur\u0161kih izseljencev\u00ab &#8211; so polnili dvorane, arene in \u0161tadione, njihova glasba pa je postala industrija. Vra\u010dala jim je zavest, osmi\u0161ljala je njihovo vztrajanje in kljubovanje, legitimirala njihov socialni in sindikalni boj, varovala jih je pred sovra\u017enim okoljem in rasisti\u010dno o\u0161abnostjo. ZA+\u00ab<br \/>&#8211; Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr.,\u00a0<em>Mladina<\/em><\/p>\n<p>\u00bbFilm z natan\u010dno monta\u017eo enakovredno odmerja raznovrstne vidike obdobij ter dosledno razi\u0161\u010de situacije in njihov izraz v glasbi pri vseh generacijah. Pri tem ne pozabi na najmlaj\u0161e, ki so v tuje okolje pri\u0161li v otro\u0161kih letih, tako imenovano pozabljeno generacijo, ki so se v ozra\u010dju rasisti\u010dnega nasilja konec 80. in v za\u010detku 90. let na\u0161li v hiphopu. Film <strong>Ljubezen, nem\u0161ke marke in smrt<\/strong> Cema Kaye se je namenil povedati zgodbo tiso\u010dih v \u010dasovnem razponu pol stoletja. To pa je v enem filmu zagotovo te\u017eko zajeti. A mu je uspelo. \u017de res, da film lahko ponudi samo obris kompleksne zgodovine, toda Kaya premi\u0161ljeno in z veliko sr\u010dnosti gledalcem na ve\u010d ravneh predstavi gastarbajtersko izku\u0161njo, ki je bila nenazadnje tudi izku\u0161nje \u0161tevilnih Slovencev, za mnoge pa \u0161e vedno je. S tem pa veliko pove tudi o sodobnih delovnih migracijah, ki so vse preve\u010dkrat skrite o\u010dem.\u00ab<br \/>&#8211; Petra Meterc, <em>Radio Slovenija<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Slikovit dokumentarni esej o malo znani glasbeni kulturi tur\u0161kih gastarbajterjev v Nem\u010diji \u2013 od nostalgi\u010dnih pesmi prvih let do hip-hopa druge in tretje generacije. Nagrada ob\u010dinstva za najbolj\u0161i dokumentarec v sekciji Panorama na Berlinalu.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":302162,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/302082"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/302162"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=302082"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}