{"id":301980,"date":"2026-05-07T08:36:29","date_gmt":"2026-05-07T06:36:29","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/sveti-pajek\/"},"modified":"2026-05-07T08:49:22","modified_gmt":"2026-05-07T06:49:22","slug":"sveti-pajek","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/sveti-pajek\/","title":{"rendered":"Sveti pajek"},"content":{"rendered":"

zgodba
<\/strong>Ma\u0161had, duhovna prestolnica Irana. Po mra\u010dnih stranskih ulicah se na motorju vozi mo\u0161ki in i\u0161\u010de prostitutke. Zvabi jih k sebi domov, zadavi z njihovo naglavno ruto, nato pa medije obvesti, kam je odvrgel truplo. Said Hanei, zgleden dr\u017eavljan in vzoren dru\u017einski o\u010de, verjame, da z uboji \u00bbmoralno pokvarjenih \u017eensk\u00ab le izpolnjuje svojo versko dol\u017enost in \u010disti ulice svetega mesta. Medtem ko \u0161tevilo \u017ertev nara\u0161\u010da, v Ma\u0161had pripotuje novinarka Rahimi, da bi raziskala, zakaj policiji \u0161e ni uspelo prijeti zlo\u010dinca \u2026<\/p>\n

iz prve roke
<\/strong>\u00bbNa za\u010detku leta 2000, ko je Said Hanei v svetem mestu Ma\u0161had napadal uli\u010dne prostitutke, sem \u0161e vedno \u017eivel v Iranu. Preden so ga ujeli in mu sodili, mu je uspelo ubiti \u0161estnajst \u017eensk. Zgodba je pritegnila mojo pozornost med sojenjem. \u010cloveka, ki je ubil \u0161estnajst ljudi, bi v normalnem svetu nedvomno imeli za krivega, toda v Iranu je bilo druga\u010de: del javnosti in konservativni mediji so Haneija za\u010deli slaviti kot junaka. Verjeli so, da je z ubojem teh \u2018ne\u010distih\u2019 \u017eensk le opravljal svojo versko dol\u017enost. \/\u2026\/
Moj namen ni bil posneti zgodbe o serijskem morilcu, pa\u010d pa film o dru\u017ebi, ki ustvarja serijske morilce. Sveti pajek<\/strong> govori o trdno zasidrani mizoginiji v iranski dru\u017ebi, ki ni specifi\u010dno verska ali politi\u010dna, ampak kulturna. Mizoginija se prek navad ljudi \u0161iri v vseh dru\u017ebenih razredih. V Iranu vlada tradicija sovra\u0161tva do \u017eensk, kar pogosto privede do stra\u0161nih tragedij. To se na najbolj grozovit na\u010din poka\u017ee v zgodbi Saida Haneija. \/\u2026\/
Ogledal sem si dokumentarec Va ankaboot amad<\/strong> [V pajkovi mre\u017ei] Maziarja Baharija, ki je nastal po Haneijevem obe\u0161enju leta 2002 \/\u2026\/, in ugotovil sem, da na \u010duden na\u010din so\u010dustvujem z morilcem. Pri\u010dakoval sem nekak\u0161nega Buffala Billa [iz filma Ko jagenj\u010dki obmolknejo<\/strong>], toda Said \/\u2026\/ je deloval naivno in nedol\u017eno. Ker ni bil vajen medijev, je pred kamero govoril stvari, ki so bile v nasprotju z njegovimi interesi. Videti je bil zadovoljen in pomirjen s svojimi zlo\u010dini. Ni bil tip manipulatorja; iz\u017eareval je nekak\u0161no iskrenost. To seveda ne pomeni, da mi je bil v\u0161e\u010d ali da sem odobraval njegova dejanja, toda njegova zgodba in lik sta bila bolj zapletena, kot sem si predstavljal. \/\u2026\/
Said Hanei je hkrati \u017ertev in zlo\u010dinec. Kot vojak med iransko-ira\u0161ko vojno je mladost \u017ertvoval za domovino v upanju, da jo bo izbolj\u0161al in osmislil lastno \u017eivljenje. Potem pa je ugotovil, da ga dru\u017eba ne potrebuje in da so bile njegove \u017ertve zaman. Kljub veri v Boga je \u017eivel v bivanjski praznini. Hodil je v mo\u0161ejo in jokal v bo\u017eji hi\u0161i, nato pa na\u0161el novo poslanstvo: izpolniti Alahovo voljo. \/\u2026\/
\u017delel sem nastaviti ogledalo iranski dru\u017ebi, in \u010deprav je ogledalo morda umazano in razbito, ujame odsev tamkaj\u0161njega \u017eivljenja. Film je ravno toliko politi\u010dni manifest kot \u0161ir\u0161i pogled na dru\u017ebo. Iranske dru\u017ebe ne \u0161tejem za sprevr\u017eeno, menim pa, da je izkrivljen tamkaj\u0161nji pogled na resni\u010dnost, zlasti glede upodabljanja \u017eenskih teles v filmu. \u017denskam so vzeli \u010dlove\u0161kost in jih zreducirali na bitja brez osebnosti, z obrazi, zavitimi v blago. \/\u2026\/
Haneijeve \u017ertve niso bile anonimne prostitutke, ampak posameznice z osebnostjo, zato upam, da jim bomo lahko povrnili nekaj ukradenega dostojanstva in \u010dlove\u010dnosti. Iz njih nismo hoteli narediti svetnic ali nesre\u010dnih \u017ertev, obravnavati smo jih \u017eeleli kot celostna \u010dlove\u0161ka bitja. \/\u2026\/
Filma nismo zasnovali kot politi\u010dne kampanje proti iranski vladi. Ne gre za \u0161e eno kritiko skorumpirane dru\u017ebe na Bli\u017enjem vzhodu. Dehumanizacija skupin ljudi, zlasti \u017eensk, ni zna\u010dilna samo za Iran, ampak jo je mogo\u010de v razli\u010dnih oblikah najti na vseh koncih sveta. \/\u2026\/
Ni treba kopati zelo globoko, da bi odkrili temne plati iranske dru\u017ebe. Obo\u017eujem \u017eanr filma noir<\/em> in iz njegovih znanih sestavin sem \u017eelel ustvariti nekak\u0161en perzijski noir<\/em>. Vse tiste izgubljene du\u0161e, razbite sanje in kraji pogube, ki so se pojavili v povojnem ameri\u0161kem filmu, so del vsakdanje pokrajine ve\u010dine iranskih mest. Toda \u017eelel sem najti jezik in ikonografijo, ki bi izhajala iz samega kraja dogajanja, v tem primeru Ma\u0161hada, in ne iz filmov Humphreyja Bogarta, Kitajske \u010detrti<\/strong> Romana Polanskega ali Fincherjevega Zodiaka<\/strong>.\u00ab
– Ali Abbasi<\/p>\n

portret avtorja
<\/strong>Ali Abbasi se je rodil leta 1981 v Iranu, se po \u0161tudiju v Teheranu preselil v Stockholm, kjer je diplomiral iz arhitekture, nato pa kon\u010dal \u0161e \u0161tudij re\u017eije na Danski nacionalni filmski \u0161oli. Leta 2016 je na Berlinalu predstavil svoj celove\u010derni prvenec Shelley<\/strong>, dve leti pozneje pa je za Mejo <\/strong>(Gr\u00e4ns) prejel glavno nagrado v sekciji Posebni pogled v Cannesu; film smo si slovenski gledalci lahko ogledali na Ljubljanskem filmskem festivalu in v Kinodvoru. Lani se je v glavni tekmovalni spored festivala v Cannesu uvrstil s tretjim celove\u010dercem Sveti pajek<\/strong>, ki je Zar Amir Ebrahimi prinesel tamkaj\u0161njo nagrado za najbolj\u0161o igralko.<\/p>\n

kritike
<\/strong>\u00bbAli Abbasi je najbolj znan po skrajno nenavadnem filmu Meja<\/strong>, me\u0161anici telesne grozljivke, romance in detektivke, ki je prejela nominacijo za oskarja, toda \u0161e bolj znan bo postal, ko bomo dojeli \u0161okantni naboj in dru\u017ebeno vrednost pri\u010dujo\u010dega filma. Sveti pajek<\/strong> je izjemno prepri\u010dljiv, mojstrsko zgrajen in povsem namerno zastra\u0161ujo\u010d. \/…\/ Abbasijevo sporo\u010dilo bi bilo te\u017eko bolj jasno in njegov hladnokrvni zaklju\u010dek vas bo zmrazil do kosti.\u00ab
– Tim Robey, The Telegraph<\/em><\/p>\n

\u00bbSveti pajek<\/strong> splete temno, temno mre\u017eo. \/…\/ Gre za mra\u010dno prevzemajo\u010d film, ki spolno politiko in religijo preplete z zgodbo o serijskem morilcu prostitutk. Ljubitelji surovih kriminalnih dram \u2013 morda tisti, ki so se navdu\u0161evali nad Ugrabljenimi<\/strong> (Prisoners) Denisa Villeneuva \u2013 bodo uro\u010deni. Pozni izlet v versko politiko prilije olje na ogenj in film spremeni v nekaj \u0161e srhljivej\u0161ega, \u010de je to sploh mogo\u010de. V Iranu rojeni in na Danskem \u017eive\u010di Ali Abbasi je ubral povsem druga\u010den pristop kot v svojem kriti\u0161ko hvaljenem filmu Meja<\/strong>, rezultat pa je nedvomno navdu\u0161ujo\u010d. \/…\/ \u010ceprav si drzne brkljati po duhovni prestolnici Irana \/…\/, to ni napad na iransko vlado, pa\u010d pa kriminalni triler, ki poka\u017ee, v kak\u0161ne skrajnosti se lahko sprevr\u017ee fundamentalisti\u010dna morala in kako banalen je v resnici obraz zla.\u00ab
– Fionnuala Halligan, Screen Daily<\/em><\/p>\n

\u00bbSveti pajek<\/strong> s pomo\u010djo zapletov in konvencij \u017eanrskega oziroma eksploatacijskega filma razkriva dru\u017ebo, ki \u017eivi svoja lastna protislovja. Obvezen ogled!\u00ab
– Jean-Fran\u00e7ois Rauger, Le Monde<\/em><\/p>\n

\u00bbTo je\u00a0Iranski psiho<\/em>, ravno tako kulturno specifi\u010den kot ameri\u0161ki ustreznik Breta Eastona Ellisa.\u00ab
–\u00a0John Bleasdale, Sight & Sound<\/em><\/p>\n

\u00bbGre za izjemno eleganten in primerno vznemirjujo\u010d film; z umori, ob katerih se vam obrne \u017eelodec, ter hitro tempiranim prvim delom, ki spominja na\u00a0Zodiak<\/strong> Davida Fincherja.\u00ab
– Kevin Maher, The Times<\/em><\/p>\n

\u00bbEkscesi in nasilje tega mra\u010dnega, besnega, namenoma \u0161okantnega trilerja so tudi ekscesi in nasilje bolne dru\u017ebe, v kateri vladajo fundamentalizem, mizoginija in travestija pravice; dru\u017ebe, ki je ni \u0161e noben film tako nazorno razgalil. Srh vzbujajo\u010de.\u00ab
– Nicolas Schaller, L’Obs<\/em><\/p>\n

\u00bb[Sveti pajek<\/strong>] vzame dobro ute\u010deni \u017eanr in ga obrne na glavo, pri \u010demer poskrbi za ve\u010d presene\u010denj, kot smo pri\u010dakovali, hkrati pa prina\u0161a jasno in glasno sporo\u010dilo o zaskrbljujo\u010dem stanju v Iranu. Film, katerega pristop je dale\u010d od prefinjenega, je ravno toliko privla\u010den kot odbijajo\u010d in ne vedno primeren za ob\u010dutljive.\u00ab
– Jordan Mintzer, The Hollywood Reporter<\/em><\/p>\n

\u00bbRekli boste, oh, logi\u010dno \u2013 to je teokratski, ajatolski Iran! Tam so \u017eenske podrejene in poni\u017eane! Toda \u00bbprimitivni\u00ab in \u00bbpo\u0161astni\u00ab Hanaei, alias \u00bbSveti pajek\u00ab, ki ga igra Mehdi Bajestani, privzame natanko retoriko, s kakr\u0161no ro\u017elja slovenska \u0161ovinisti\u010dno-mizogini\u010dna manosfera, ko poro\u010dajo o posilstvu kake \u017eenske: sama je iskala, sama je bila kriva! Kaj se je pa nastavljala! Mo\u0161ki, ki jo je posilil, je le opravil svojo nalogo! Ko tu pri nas, na Zahodu, poudarjajo, da so \u017eenske \u0161e vedno marginalizirane, pozabijo dodati: marginaliziranje \u017eensk je uti\u0161anje in odstranjevanje \u017eensk. ZA+\u00ab
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr.,\u00a0Mladina<\/em><\/p>\n

zanimivosti
<\/strong>Kmalu po tistem, ko je Zar Amir Ebrahimi v Cannesu prejela nagrado za najbolj\u0161o igralko, je Iransko ministrstvo za kulturo in islamske vrednote potezo festivala obsodilo za \u00bb\u017ealjivo in politi\u010dno motivirano\u00ab<\/em>. Film so ozna\u010dili za \u00bbodvratnega\u00ab<\/em> ter ga primerjali z Rushdiejevimi Satanskimi stihi<\/em>.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Film, navdihnjen z resni\u010dno zgodbo o zloglasnem iranskem serijskem morilcu, ki je v imenu vere ubil \u0161estnajst prostitutk, je drzna obsodba globoko zakoreninjene kulture mizoginije. \u00bbPerzijski noir\u00ab iransko-\u0161vedskega re\u017eiserja Alija Abbasija (Meja) je glavni igralki prinesel nagrado za najbolj\u0161o \u017eensko vlogo na festivalu v Cannesu.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":301981,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/301980"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/301981"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=301980"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}