{"id":301901,"date":"2024-01-28T18:32:51","date_gmt":"2024-01-28T17:32:51","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/zbogom-leonora\/"},"modified":"2024-01-28T18:47:13","modified_gmt":"2024-01-28T17:47:13","slug":"zbogom-leonora","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/zbogom-leonora\/","title":{"rendered":"Zbogom, Leonora"},"content":{"rendered":"

zgodba
<\/strong>Ko je Nobelov nagrajenec Luigi Pirandello leta 1936 umrl, je v oporoki zapustil natan\u010dna navodila: nobenih slovesnosti in formalnosti. \u00bbNaj moja smrt mine v ti\u0161ini.\u00ab<\/em> Toda veliki sicilijanski dramatik je imel nazadnje kar tri pogrebe.
Film pripoveduje nenavadno zgodbo o potovanju \u017eare s Pirandellovim pepelom iz Rima v Agrigento, kjer se je ve\u010d let po pisateljevi smrti zgodil njegov zadnji pokop. Za konec pa uprizori \u0161e novelo \u017debelj<\/em>, v kateri mladega Bastianedduja \u2013 iztrganega iz materinega naro\u010dja in prisiljenega slediti o\u010detu na drugo stran Atlantika \u2013 nezaceljene rane po\u017eenejo v nerazumno dejanje \u2026<\/p>\n

iz prve roke
<\/strong>\u00bbZamisel sega v \u010das, ko sva kon\u010dala s snemanjem Kaosa<\/strong>: film bi se lahko zaklju\u010dil z zgodbo o Pirandellovem pepelu. To ni bila Pirandellova novela, toda pomagala nama je ugotoviti, kako iz istega humusa ustvariti lastno novelo. \/…\/ Z Vittoriem se nama je vedno zdelo, kot bi Pirandello na grotesken na\u010din napisal zgodbo o lastnem pogrebu. \/\u2026\/ Potovanje pepela je opisovalo \u017ee ve\u010d uglednih sicilijanskih avtorjev, tudi slavnih, pri \u010demer so resnico spo\u0161tovali ali pa tudi ne. Potrebnih je bilo mnogo let in \u0161e ve\u010d birokratskih in drugih grotesknih zapletov, toda nazadnje se je vse zgodilo, kot je \u017eelel Pirandello, v skladu z njegovo oporoko. Del pepela so zazidali v \u2018grobi kamen\u2019<\/em>, del pa raztresli v morje na Siciliji. \/…\/ [Film pripoveduje o zgodovini Italije] skozi drobce zgodb in \u017eivljenj. Od nekdaj sem menil, da so bili v italijanski kulturi trije temeljni trenutki: renesansa, melodrama in neorealisti\u010dni film; slednji je bil velik dogodek v svetovni kulturni zgodovini. Zato sem se odlo\u010dil vklju\u010diti nekaj klasi\u010dnih prizorov, na primer iz Tatov koles<\/strong> (Ladri di biciclette) Vittoria De Sice. Bil sem ganjen, spomnil sem se svoje mladosti in re\u017eiserjev, zaradi katerih snemam filme, kot sta Visconti in Rossellini. \/\u2026\/ Mislim, da je v povojnem italijanskem filmu ve\u010d resnice kot v katerem koli filmskem obzorniku. Slednji vedno ponuja odmaknjen pogled na resni\u010dnost, medtem ko ob gledanju [velikih neorealisti\u010dnih] filmov bolje razumemo resni\u010dnost tistih let, saj smo znotraj nje. \/\u2026\/ [V noveli naju je z bratom pritegnila] predvsem nadrealisti\u010dna izjava, da je bil \u017eebelj tam \u2018namenoma\u2019<\/em>; da bi de\u010dek z njim zabodel deklico. V ozadju te ideje je nekaj neresni\u010dnega, kar je po mojem mnenju ustrezalo trenutku, v katerem smo \u017eiveli. Vpra\u0161al sem se: kdo si \u017eeli vsega tega zla, ki nas obdaja? Je tu morda z namenom? \u010cutil sem, da je zgodba \/\u2026\/ del sedanjosti, pandemije. Pirandello jo je napisal dvajset dni pred smrtjo in zelo me je presenetila njegova vizija; tako \u017ealostna, s tako globokim ob\u010dutenjem konca. V njegovih drugih zgodbah je bilo vedno nekaj grotesknega, ta pa je usmerjena v smrt. Film sem \u017eelel odpreti in zapreti z gledali\u0161ko zaveso. Kajti tragedija, ki smo ji pri\u010da, je del gledali\u0161\u010da; je nekaj jasnega, prosojnega in hkrati skrivnostnega. \/\u2026\/ V prvotnem scenariju je bil prizor iz kratke zgodbe Leonora addio<\/em>, v kateri glavna junakinja svojim h\u010derkam poje arijo iz Trubadurja: \u2018Leonora addio, Leonora addio …\u2019<\/em> Pri monta\u017ei smo prizor izrezali \u2013 zakaj? Ker film lahko postane slepa imitacija. Bi morali torej spremeniti naslov? Ne, gre za enega najbolj \u010dustvenih Pirandellovih naslovov, in ostal je, \u010deprav prizora ni ve\u010d \u2013 in niti ene same Verdijeve note. \/\u2026\/ Med delom sem u\u017eival in hkrati trpel. Mislim, da smo narejeni iz filmov, ki smo jih posneli. Z bratom sva na\u0161la navdih v Pirandellu. Veliki pisatelj je neko\u010d dejal: \u2018Ideje so kot vre\u010de, ki jih je treba napolniti.\u2019<\/em> In sam sem moral napolniti dve. Film je zame redka zver, ki me presene\u010da \u0161e danes pri mojih mladih letih.\u00ab
– Paolo Taviani<\/p>\n

kritike
<\/strong>\u00bbGre za nekak\u0161en metafori\u010dni razmislek o te\u017eavi \u2018pokopa\u2019, o tem, kako \u010dloveka in spomin nanj polo\u017eiti v zemljo. Film je obarvan (dobesedno, po \u010drno-belem za\u010detku) z razmislekom o nerazumnosti \u010dlove\u0161kih dejanj in daje obliko Pirandellovi zadnji noveli \u017debelj<\/em> \u2013 zgodbi o zlo\u010dinu brez pojasnila. Tako kot je brez pojasnila smrt.\u00ab
– Paolo Mereghetti, Corriere della Sera<\/em><\/p>\n

\u00bbTa poeti\u010dni razmislek o \u017eivljenju, zgodovini, usodi in smrti \u2013 predvsem smrti \u2013 mo\u010dno spominja na poslovilno pismo. Toda njegova izjemna domiselnost vzbuja upanje, da se veteranskemu maestru morda obeta preporod, pa naj bo \u0161e tako kratek. \/…\/\u00a0Zbogom, Leonora<\/strong> je nedvomno delo \u010dloveka, ki se ozira nazaj v svoje dolgo \u017eivljenje in v nedavno, mu\u010dno zgodovino naroda, pri tem pa se spra\u0161uje, kaj vse skupaj pomeni. \/…\/ Gre za pomemben prispevek v panteon filozofskih auteurskih izpovedi poznega obdobja, kakr\u0161ne ponujajo Ingmar Bergman, Akira Kurosawa, Agn\u00e8s Varda, Manoel de Oliveira in drugi. Formalna igra, domiselnost in suhi humor \/\u2026\/ predstavljajo ve\u010d kot u\u010dinkovito protiute\u017e tistemu, kar bi sicer lahko mejilo na slovesno resnobnost. \/\u2026\/ Mimogrede: v filmu Zbogom, Leonora<\/strong>, poimenovanem po Pirandellovi zgodbi, ki citira verz iz Verdijevega Trubadurja<\/em>, ni Leonore. Prizor je izginil \u017ee po prvem osnutku scenarija, vendar se je Tavianiju naslov zdel predober, da bi ga zavrgel \u2013 kar daje slutiti, kak\u0161en hudomu\u0161ni duh in gracioznost pre\u017eemata ta ne\u017eno idiosinkrati\u010dni memento mori<\/em>.\u00ab
– Jonathan Romney, Screen Daily<\/em><\/p>\n

\u00bbNa videz razdrobljena zgodba se koherentno razvija na ravni imaginarija, ki z me\u0161anjem arhivskega gradiva in fikcije skozi filter Piovanijevega veli\u010dastnega glasbenega komentarja prepleta zgodovinski spomin in filmske citate. Vse to pa v \u010distem Tavianijevem slogu, s spajanjem neorealizma in odtujenega brechtovskega registra ter ponovnim branjem klasikov v tonu stroge esencialnosti. Samo poglejte, kako si Paolo prisvoji novelo\u00a0\u017debelj<\/em> in jo navdahne s tisto noto Dostojevskega, za katero smo vedno menili, da bolj pripada njemu kot pa Vittoriu.\u00ab
– Alessandra Levantesi Kezich, La Stampa<\/em><\/p>\n

\u00bbEdini mojstrovini tekmovalnega programa [Berlinala] sta bili deli, ki kljubujeta vsakr\u0161nim vnaprej\u0161njim predstavam o \u017eanru in se raje odlo\u010dita za \u010disto formalno svobodo: film\u00a0Everything Will Be\u00a0OK<\/strong> Rithyja Panha [in] Zbogom, Leonora<\/strong> Paola Tavianija. \/\u2026\/ Zbogom, Leonora<\/strong>, me\u0161anica zgodovinske rekonstrukcije in knji\u017ene priredbe, je slavospev re\u017eiserjevemu pokojnemu bratu Vittoriu in \u0161tiriin\u0161estdesetim (!) letom skupnega ustvarjanja, hkrati pa meditacija o smrti, poznih delih in vsem, kar se zgodi na Zemlji, ko nekdo umre \/\u2026\/.\u00ab
– Olaf M\u00f6ller, Notebook<\/em><\/p>\n

\u00bb[Potovanje \u017eare] za Tavianija postane pretveza, da se skozi filmski imaginarij \u2013 prizori\u0161\u010de, na katerem legenda o pepelu razkriva zgodbo italijanske dru\u017ebe med vojno in po njej \u2013 sprehodi skozi italijansko zgodovino 20. stoletja (s pogledom na sedanjost). Vlak, ki zaboj z \u017earo in njenega spremljevalca preva\u017ea iz Rima na Sicilijo, je skoraj kot teater te dru\u017ebe zunaj \u010dasa; nepismene, obubo\u017eane de\u017eele, polne vra\u017eeverja, bede, nevednosti, pa tudi lepote, ki ji je usojeno, da propade v tej prihodnji rekonstrukciji \/…\/. Toda ali niso mnogi od likov, ki so se zna\u0161li na vlaku, tudi liki, s katerimi sta Paolo in Vittorio posku\u0161ala izumiti italijansko pripoved? Zdi se skoraj, kot bi Taviani skozi legendo o Pirandellovem pepelu govoril o samem sebi, o nitih preteklosti, o svoji veri v film, v umetnost kot prostor, kjer se lahko soo\u010dimo s svetom. Hkrati pa prevpra\u0161eval lik umetnika in njegovo \u2018obrt\u2019; ustvarjanje, ki dovoljuje vse, vklju\u010dno z misterijem nerazlo\u017eljivega zlo\u010dina. Tudi misterij doti\u010dnega pepela ter zgodb, ki jih lahko \u0161e vedno napaja.\u00ab
– Cristina Piccino, il manifesto<\/em><\/p>\n

\u00bbKot se za film o metagledali\u0161kem mojstru igre v igri spodobi, Taviani glavno zgodbo gradi kot niz vinjet, ki nemalokrat prevzamejo Pirandellov slog \u2013 od trpkega realizma do provokativnih vpra\u0161anj o resni\u010dnosti objektivne pripovedi \u2013, pri tem pa se pogosto spogleduje z neresni\u010dnostjo in absurdizmom. \/…\/ Za ljubitelje zlate dobe italijanske kinematografije bo eden najve\u010djih u\u017eitkov spretna vklju\u010ditev odlomkov iz Rossellinija, Antonionija, Lattuade in drugih, s katerimi re\u017eiser prikli\u010de v spomin obdobje druge svetovne vojne, ki so ga klasike neorealizma tako \u017eivo zabele\u017eile. Na ogled je tudi izsek iz filma\u00a0Kaos<\/strong>, ki sta ga po petih Pirandellovih kratkih zgodbah leta 1984 priredila prav brata Taviani. Pomembno vlogo pri poustvarjanju obdobja poleg tega odigrajo stari filmski obzorniki \/…\/. \u2018\u0160e nikoli se nisem po\u010dutil tako osamljenega in \u017ealostnega,\u2019<\/em> sli\u0161imo re\u010di pisatelja. \u2018Sladkost, ki jo prina\u0161a slava, ne more odtehtati grenkobe njene cene.\u2019<\/em> Zdi se, da citat napoveduje \u017ealosten razmislek o smrti in \u017ertvah umetni\u0161kega ustvarjanja, toda film nenehno razsvetljujejo iskrice uvida, predrznosti, tragikomedije in celo radosti. \/…\/ Gre za nenavadno in privla\u010dno kurioziteto, v kateri umetnik z \u017ealostjo in nostalgijo, pa tudi z neupogljivim duhom, zaklju\u010duje sedmo desetletje svoje kariere.\u00ab
– David Rooney, The Hollywood Reporter<\/em><\/p>\n

\u00bbLepota te skrivnostne zdru\u017eitve dveh razli\u010dnih pripovedi je v tem, da se absurd v obeh primerih (na ironi\u010den na\u010din) me\u0161a z grozo. Gledalca bo prevzel ob\u010dutek nekak\u0161ne \u017ealosti, melanholije, tudi usodnosti, pome\u0161ane z ironijo; s sarkasti\u010dnim odnosom do na\u0161e bole\u010dine, do na\u0161ega nerazumevanja, kako se vrti planet. Manoel de Oliveira je neko\u010d dejal:\u00a0\u2018Pri filmu mi je v\u0161e\u010d obilje veli\u010dastnih znakov, ki se kopljejo v svetlobi odsotnosti razlage.\u2019<\/em> Zdi se, da stavek lepo povzame film Zbogom, Leonora<\/strong>. Energija, nepremagljiva ustvarjalna mo\u010d, pozornost do \u010dlove\u0161kih obrazov (zlasti v pogostih bli\u017enjih planih) enega najmlaj\u0161ih re\u017eiserjev dana\u0161njega \u010dasa (drugi sijajni mladeni\u010di so Godard, Eastwood ali Bellocchio) je za vse nas velika moralna in estetska lekcija.\u00ab
– Ren\u00e9 Marx, FIPRESCI<\/p>\n

\u00bbPotovanje nesre\u010dnih ostankov \/…\/ je pripovedovano s pirandellovsko ironijo ter polno nenavadnih epizod in nepri\u010dakovanih situacij. Zaradi natan\u010dnosti detajlov in ostre \u010drno-bele fotografije, ki sedanjost rekonstrukcije spaja z odlomki avtorskih filmov (Pais\u00e0<\/strong>, Neusmiljeno poletje<\/strong>\/Estate violenta, Razbojnik<\/strong>\/Il bandito), Zbogom, Leonora<\/strong> postane sijajna metafora obdobja med prvim in drugim pokopom \/…\/. Brez pompoznosti ali suhoparnosti nam podarja lekcijo o \u017eivljenju, kot se za modrost, pridobljeno skozi \u010das, tudi spodobi.\u00ab
– Andrea Marini, Il Giorno<\/em><\/p>\n

\u00bbKompleksni, vizionarski, metafizi\u010dni in nepredvidljivi film\u00a0Zbogom, Leonora<\/strong> je po Kaosu<\/strong> (1984) in Smeji\u0161 se<\/strong> (Tu ridi, 1998) \u017ee tretja Tavianijeva priredba\/po\u010dastitev Pirandella, hkrati pa tudi najbolj pre\u017eeta s \u2018pirandellovskim\u2019 ob\u010dutjem \u017eivljenja; ob\u010dutjem, ki se izmika razumu, da bi se materializiralo v zabavnih skrivnostih, mrtvem \u010dasu, ne\u017enih in norih likih.\u00ab
– Anna Maria Pasetti, Il Fatto Quotidiano<\/em><\/p>\n

\u00bbFilm Zbogom, Leonora<\/strong> uporabi elemente gledali\u0161\u010da, vendar to stori tako, da \u0161e bolj poudari svojo filmsko naravo.
Svojega sporo\u010dila nam nikoli ne moli pod nos. V\u010dasih se zazdi, da je poetizacija z zamolki, ki se vle\u010dejo v navidezno vsakdanje prizore, celo pretirana. Na koncu pa se s kratko, a umetni\u0161ko nabito ekranizacijo Pirandellove zgodbe, napisane pred samo smrtjo, zgodbe o italijanskem de\u010dku, ki je v New Yorku ubil deklico, soo\u010dimo s temeljnim problemom.\u00ab
– Muanis Sinanovi\u0107, Radio Slovenija<\/em><\/p>\n

\u00bbFilm Zbogom, Leonora<\/strong>, ki bi bil lahko naslovljen tudi Zbogom, Vittorio (in ki si je naslov sposodil pri Pirandellovi noveli Leonora Addio<\/em>), je hommage njuni karieri, njunim filmskim sanjam, njuni filmski viziji, njuni filmski utopiji, pa \u0161tevilnim re\u017eiserjem (Robertu Rosselliniju, Michelangelu Antonioniju, Valeriu Zurliniju, Albertu Lattuadi ipd.), ki so ju navdihnili ter prelevili v cinefila in cineasta, in Pirandellu, \u010digar pet novel sta leta 1984 prelevila v Kaos<\/strong> (ja, vadimo klipe), v katerem sta pokazala, kako film kaos \u2013 kaos na\u0161ih \u017eivljenj, kaos odnosov, kaos zgodovine, kaos kapitalizma, kaos revolucije \u2013 spreminja v red.\u00ab
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Film, ki ga je Paolo Taviani posvetil svojemu bratu in dolgoletnemu sore\u017eiserju Vittoriu, opisuje bizarno popotovanje pepela velikega dramatika Luigija Pirandella do njegovega zadnjega po\u010divali\u0161\u010da na Siciliji ter uprizori novelo, napisano dvajset dni pred pisateljevo smrtjo.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":301902,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/301901"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/301902"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=301901"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}