{"id":301433,"date":"2024-01-28T18:28:20","date_gmt":"2024-01-28T17:28:20","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/brez-strehe-in-zakona\/"},"modified":"2024-01-28T18:32:13","modified_gmt":"2024-01-28T17:32:13","slug":"brez-strehe-in-zakona","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/brez-strehe-in-zakona\/","title":{"rendered":"Brez strehe in zakona"},"content":{"rendered":"<p><strong>vsebina<\/strong><br \/>Pozimi na jugu Francije v jarku najdejo zaledenelo telo mlade \u017eenske, potepuhinje. Skozi intervjuje in spomine ljudi, ki so jo sre\u010dali, sledimo njenim zadnjim tednom pred smrtjo, ko sama \u0161otori in spoznava neznance z obrobja dru\u017ebe: v zapu\u0161\u010denem dvorcu kadi ha\u0161i\u0161 z drugim potepuhom, zaljubi se v tunizijskega delavca in z njim obrezuje vinsko trto, nekaj \u010dasa \u017eivi na dvori\u0161\u010du hi\u0161e hipijevskega para &#8230; \u010ceprav jo mnogi posku\u0161ajo usmeriti na pravo pot, je njeno potepu\u0161ko \u017eivljenje zavestna izbira, iskanje svobode.<\/p>\n<p><strong>Brez strehe in zakona <\/strong>je eno najbolj znanih del belgijsko-francoske re\u017eiserke Agn\u00e8s Varda. Mo\u010dna in uporni\u0161ka protagonistka, slikovita fotografija in nenavaden nabor likov s francoskega pode\u017eelja so leta 1985 filmu prinesli tri nagrade na Bene\u0161kem filmskem festivalu.<\/p>\n<p><strong>o avtorici<\/strong><br \/>Re\u017eiserka, fotografinja in kiparka Agn\u00e8s Varda, rojena leta 1928, je med drugo svetovno vojno z dru\u017eino odra\u0161\u010dala na ladji v mestu S\u00e8te v Franciji, nato pa se je \u0161olala v Parizu, kjer je na presti\u017eni Sorbonni diplomirala iz psihologije in knji\u017eevnosti. Njen prvi film, <strong>La Pointe Courte<\/strong>, je nastal leta 1954 in je nemudoma po\u017eel pohvale priznanih piscev revije <em>Cahiers du Cin\u00e9ma <\/em>in utemeljiteljev francoskega novega vala. Varda tako velja za pionirko gibanja, \u010detudi je s svojim nekonvencionalnim slogom ostajala na njegovem obrobju. Bila je tudi politi\u010dno aktivna v dru\u017ebenih gibanjih \u0161estdesetih in sedemdesetih let, feministka in borka za reproduktivne pravice \u017eensk.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>vsebinaPozimi na jugu Francije v jarku najdejo zaledenelo telo mlade \u017eenske, potepuhinje. Skozi intervjuje in spomine ljudi, ki so jo sre\u010dali, sledimo njenim zadnjim tednom pred smrtjo, ko sama \u0161otori in spoznava neznance z obrobja dru\u017ebe: v zapu\u0161\u010denem dvorcu kadi ha\u0161i\u0161 z drugim potepuhom, zaljubi se v tunizijskega delavca in z njim obrezuje vinsko trto,<\/p>\n","protected":false},"featured_media":301434,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/301433"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/301434"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=301433"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}