{"id":301221,"date":"2025-03-24T11:36:59","date_gmt":"2025-03-24T10:36:59","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/verschwinden-izginjanje\/"},"modified":"2025-03-24T11:37:41","modified_gmt":"2025-03-24T10:37:41","slug":"verschwinden-izginjanje","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/verschwinden-izginjanje\/","title":{"rendered":"Izginjanje"},"content":{"rendered":"

zgodba
<\/strong>Stari o\u010de Andrine Mra\u010dnikar je leta 1920 tako kot velik del slovenskega prebivalstva ju\u017ene Koro\u0161ke glasoval za to, da bi pokrajina ostala v Republiki Avstriji. To dejanje samoodlo\u010danja in demokracije bi lahko pomenilo izhodi\u0161\u010de za so\u017eitje v raznolikosti, kot je bilo slovenski manj\u0161ini tudi obljubljeno z zakonom. Namesto tega so koro\u0161ki Slovenci danes na razli\u010dne na\u010dine diskriminirani, slovenskega jezika pa v javnih prostorih \u017ee dolgo ni ve\u010d sli\u0161ati. Kako bo s tem \u010dez trideset let, se spra\u0161uje re\u017eiserka. Ali bo takrat sploh \u0161e kdo govoril slovensko? Kaj ti koristi jezik, \u010de ga ne more\u0161 z nikomer ve\u010d govoriti? Kaj vse umira skupaj z jezikom? Spomin? Lastna zgodovina?<\/p>\n

iz prve roke
<\/strong>\u00bbVsi moji dokumentarni filmi so politi\u010dni in pripovedujejo o uporu, \u010deprav je izhodi\u0161\u010de vedno osebno: moja dru\u017eina, moj \u2018materni jezik\u2019, izguba dru\u017einskih \u010dlanov, izguba jezika in izguba spomina. Vendar pa moji dokumentarci ne govorijo le o uporu, saj \u017ee sami po sebi predstavljajo vrsto upora: upirajo se pozabi in izrinjenosti. Ljudi in zgodbe re\u0161ujejo pred popolnim izbrisom. Vra\u010dajo jih v kolektivno zavest, kamor tudi sodijo. Ker so del avstrijske, evropske in svetovne zgodovine. \/\u2026\/
Na za\u010detku leta 2017 se je obrnil name zgodovinar in univerzitetni profesor Oliver Rathkolb in me vpra\u0161al, ali bi me zanimalo snemanje dokumentarca o zgodovini Keutschacha\/Hodi\u0161. Takrat \u0161e ni vedel, da je to pravzaprav moj \u2018doma\u010di kraj\u2019; kraj, kjer sem odra\u0161\u010dala in kjer \u0161e danes \u017eivi moja dru\u017eina, ki jo pogosto obiskujem. Pri zgodovini Hodi\u0161 se mi je zdelo najbolj neverjetno in zanimivo, da je okoli leta 1910 \u0161e ve\u010d kot 95 odstotkov prebivalcev govorilo slovensko in da ve\u010dina sploh ni znala nem\u0161ko. Malo \u200b\u200bve\u010d kot sto let pozneje je situacija ravno nasprotna: \u0161tevilo tistih, ki \u0161e govorijo slovensko, je enomestno. Ni\u010d ne ka\u017ee, da je bila vas neko\u010d skoraj v celoti slovenska, prav tako pa ne dobimo vtisa, da slovenska narodna skupnost v Hodi\u0161ah danes sploh \u0161e obstaja. Kraj je poseben tudi zato, ker nima krajevne table. Dvojezi\u010dne krajevne table, ki so jo postavili leta 1972, kmalu zatem pa so jo med \u2018ortstafelsturmom\u2019 podrli nem\u0161ki nacionalisti, niso ve\u010d nikoli postavili nazaj. Politikom v preteklih petdesetih letih ni uspelo popraviti krivice iz preteklosti in uveljaviti pravice, ki manj\u0161ini pripada po dr\u017eavni pogodbi. Hodi\u0161e \u0161e danes nimajo svojih krajevnih tabel, imajo pa pozdravne table in smerokaze, a vse samo v nem\u0161\u010dini. Izklju\u010dno v nem\u0161\u010dini so tudi vsi napisi na javnih stavbah. Vedejo se, kot da slovenska narodna skupnost ne obstaja.
Zgodovina Hodi\u0161 je po eni strani reprezentativna in zna\u010dilna za vso ju\u017eno Koro\u0161ko, po drugi strani pa kraju manjka \u0161e marsikaj, o \u010demer sem prav tako \u017eelela spregovoriti. Na primer o uporni\u0161kem duhu slovensko govore\u010dih \u0161tudentk in \u0161tudentov, ki se politi\u010dno organizirajo in se sku\u0161ajo boriti proti nezakonitostim v manj\u0161inski politiki. Z letom 2020 se je bli\u017eala tudi stota obletnica koro\u0161kega plebiscita, ki se je zgodil 10. oktobra 1920. Bilo je jasno, da bo Koro\u0161ka obletnico bu\u010dno praznovala in da bodo potekali tudi protesti. Upala sem, da se bo v tem jubilejnem letu v politi\u010dnem smislu premaknilo kaj, kar bi koristilo nadaljnjemu obstoju in prepoznavnosti slovenske manj\u0161ine na Koro\u0161kem. Nazadnje pa se je zgodilo veliko manj od pri\u010dakovanega in tudi o tem pripoveduje film. \/\u2026\/
Slovenski jezik je bil zame vedno zelo povezan z mojo babico. Z njo nisem mogla nikoli govoriti nem\u0161ko, tudi \u010de so bili v bli\u017eini ljudje, ki naju niso razumeli. Enako je danes z mojim sinom, ki je pri\u0161el na svet med ustvarjanjem filma: z njim ne bi mogla govoriti nem\u0161ko, tudi \u010de bi hotela. \/\u2026\/
Politi\u010dna in zgodovinska izhodi\u0161\u010da se tako povezujejo z obletnico plebiscita \u2013 ko so nem\u0161ka nacionalna zdru\u017eenja \u0161e posebej pogosto zakorakala na Koro\u0161ko \u2013, z babi\u010dino hi\u0161o ter z na\u0161o dru\u017einsko zgodbo, vse do mojega sina in prihodnjih generacij.\u00ab
– Andrina Mra\u010dnikar<\/p>\n

portret avtorice
<\/strong>Andrina Mra\u010dnikar se je rodila leta 1981 v avstrijskem Halleinu ter odra\u0161\u010dala v Ljubljani, Celovcu in Hodi\u0161ah. \u0160tudirala je umetnostno zgodovino na Dunaju, re\u017eijo na ljubljanski AGRFT ter re\u017eijo, scenaristiko in dramaturgijo pri Michaelu Hanekeju in Walterju Wippersbergu na Dunajski filmski akademiji. Po \u0161tevilnih nagrajenih dokumentarcih je leta 2015 posnela celove\u010derni prvenec Ma folie<\/strong>, ki je poleg drugih priznanj prejel nagrado prvi koraki (First Steps) in avstrijsko filmsko nagrado za najbolj\u0161o stransko igralko. Film Verschwinden\/Izginjanje<\/strong> je po kratkometra\u017ecu Andri 1924\u20131944<\/strong> in dokumentarnem celove\u010dercu \u00bbKoro\u0161ec govori nem\u0161ko\u00ab <\/strong>(\u00bbDer K\u00e4rntner spricht Deutsch\u00ab) <\/strong>tretji del avtori\u010dine trilogije o zgodovini in prihodnosti slovenske narodne skupnosti na Koro\u0161kem.
Ve\u010d na www.andrinamracnikar.com<\/a><\/p>\n

kritike
<\/strong>\u00bbFilm kot poziv proti resignaciji in za pogumno politi\u010dno akcijo.\u00ab
– Diagonale<\/p>\n

\u00bbAndrina Mra\u010dnikar \/\u2026\/ je s filmom\u00a0Izginjanje<\/strong> uspela v 100 minutah tudi najve\u010djemu laiku predstaviti bistvo problematike koro\u0161kih Slovencev. Upal bi si trditi, da s tem presega vse dosedanje filme s to tematiko, zato bi ga morali vklju\u010diti v \u010dim ve\u010d \u0161olskih in drugih podobnih programov. Film, ki najde ravnovesje med emocionalnim okvirjem ter sistemati\u010dno in natan\u010dno analizo \/\u2026\/.\u00ab
– Miha Veingerl, Ekran<\/em><\/p>\n

\u00bbSolze v kinodvorani med projekcijo filma\u00a0Izginjanje<\/strong> Andrine Mra\u010dnikar: \u2018To se me \u010disto zares dotakne,\u2019<\/em> pove \u017eenska med pogovorom z ob\u010dinstvom po premieri v Gradcu. Zahlipa, nekdo jo pobo\u017ea po hrbtu. Mikrofon potuje naprej. \u2018Kot nem\u0161ko govore\u010da Koro\u0161ica se nisem zavedala, kako te\u017eka je zgodovina koro\u0161kih Slovencev,\u2019<\/em> se zasli\u0161i nekaj vrst stran. Film je o\u010ditno dovolj pomemben, da bi sodil v u\u010dni na\u010drt. S kristalno jasnim sporo\u010dilom in primernim jezikom za po\u0161astno.\u00ab
– Katrin Fischer, Kleine Zeitung<\/em><\/p>\n

\u00bbKaj pomeni, \u010de se jezik ne prena\u0161a naprej? \u010ce so ljudje \u017ee od zgodnjega otro\u0161tva diskriminirani na podlagi svoje identitete? Kako se je mogo\u010de zoperstaviti? Andrina Mra\u010dnikar i\u0161\u010de odgovore izhajajo\u010d iz dru\u017einskih spominov in s pomo\u010djo osebne, dvojezi\u010dne spremljevalne pripovedi. Pou\u010dno, ganljivo in ne\u017eno obto\u017eujo\u010de delo sega od zanimivih zgodb, ki razlagajo slovenska dru\u017einska imena, do prikaza brezbri\u017enega odnosa koro\u0161kih politikov.\u00ab
– Sabina Zeithammer, Falter<\/em>\u00a0<\/p>\n

\u00bbZelo oseben filmski esej, poln ganljivih trenutkov. \/…\/ Njegov presenetljivi uspeh (nagrada ob\u010dinstva na festivalu Diagonale!) dokazuje, da se tudi v Lu\u017eici zelo aktualna tema dotika ve\u010dinske dru\u017ebe in samih temeljev demokracije.\u00ab
– Grit Lemke, Filmski festival v Cottbusu<\/p>\n

\u00bb\u010ce re\u010de\u0161, da govori\u0161 slovensko ali da se u\u010di\u0161 slovensko, ima na Koro\u0161kem poseben pomen. ‘Veliko balasta pride s tem, ko govori\u0161 slovensko. A kaj ti koristi jezik, \u010de ga z nikomer ve\u010d ne more\u0161 govoriti? Jezik je zgodovina, spomin. Kaj ostane, ko ni ve\u010d zgodovine,\u00a0<\/em>spomina,’<\/em> se spra\u0161uje Andrina Mra\u010dnikar, ki z \u017eivalmi in otroki govori avtomati\u010dno slovensko. ‘Z njimi ne morem govoriti nem\u0161ko. To mi vzbuja nelagodje.’<\/em> ZA+\u00ab
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Filmska ustvarjalka Andrina Mra\u010dnikar se poda v svojo ju\u017enokoro\u0161ko domovino, da bi raziskala, zakaj slovenski jezik in slovenska kultura \u010dedalje bolj izginjata iz vsakdanjega \u017eivljenja. Dokumentarec, ki spretno prepleta osebno in politi\u010dno, je prejel nagrado ob\u010dinstva na gra\u0161kem festivalu Diagonale.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":301469,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/301221"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/301469"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=301221"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}