{"id":300905,"date":"2026-01-28T18:05:13","date_gmt":"2026-01-28T17:05:13","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/tiho-dekle\/"},"modified":"2026-01-28T18:17:08","modified_gmt":"2026-01-28T17:17:08","slug":"tiho-dekle","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/tiho-dekle\/","title":{"rendered":"Tiho dekle"},"content":{"rendered":"

zgodba
<\/strong>Irsko pode\u017eelje leta 1981. Devetletna C\u00e1it \u017eivi v kaoti\u010dnem domu z nose\u010do materjo, surovim o\u010detom in glasnej\u0161imi sorojenci. Stvari pa se spremenijo, ko jo star\u0161a \u010dez poletje po\u0161ljeta \u017eivet k materini sestri\u010dni in njenemu mo\u017eu. C\u00e1it novo okolje sprva nekoliko pla\u0161i, toda v njem kmalu najde toplino in pozornost, ki ju je tako zelo potrebovala. V ljube\u010dem domu se deklica po\u010dasi razcveti, a sredi idili\u010dne lepote irskega pode\u017eelja se skriva bole\u010da resnica, ki jo za\u010dne C\u00e1it odkrivati z novo pridobljenima pogumom in samozavestjo …<\/p>\n

iz prve roke
<\/strong>\u00bb[Zgodba Claire Keegan] se v tematskem smislu dotika \u0161tevilnih vpra\u0161anj, ki so me od nekdaj zanimala: kompleksnost dru\u017einskih vezi, \u010dustvena in du\u0161evna rast, predvsem pa \u017ealovanje in na\u010din, kako nas oblikuje.
S formalnega vidika me je takoj prevzela sama pripoved: v prvi osebi in v sedanjiku, podana skozi o\u010di deklice. Zdela se mi je izjemno imerzivna, empati\u010dna in vizualna, saj ve\u010dinoma spremljamo, kaj dekle vidi in \u010duti iz trenutka v trenutek. Pripovedna napetost namesto iz pretiranega opiranja na zaplet v celoti izhaja iz dekli\u010dinega do\u017eivljanja. Z vidika filmskega ustvarjanja je bil to zame privla\u010den izziv: ideja, da bi oblikoval dekli\u010dino izku\u0161njo in jo postavil v ospredje filma, s poudarkom na raziskovanju zna\u010dajev in dinamike odnosov.
Verjel sem tudi v \u2018majhnost\u2019 zgodbe. Po besedah Marka Cousinsa nam umetnost vedno znova poka\u017ee, da lahko v majhnih stvareh vidimo veliko, \u010de smo le dovolj pozorni in odprti. Misel, da je v majhnosti, v nekak\u0161ni pripovedni poni\u017enosti, mogo\u010de najti nekaj zelo razse\u017enega in globokega, me zelo privla\u010di.
A bolj kot karkoli drugega me je o filmskem potencialu zgodbe prepri\u010dal njen \u010dustveni podton. O\u010darala sta me tako njena zadr\u017eanost kot katarzi\u010dni razplet \u2013 in lahko sem si zami\u0161ljal filmsko priredbo, ki bi pri gledalcih spro\u017eila enak odziv.\u00ab
– Colm Bair\u00e9ad<\/p>\n

portret avtorja
<\/strong>Colm Bair\u00e9ad se je rodil v Dublinu in bil vzgojen dvojezi\u010dno, v ir\u0161\u010dini in angle\u0161\u010dini. Za svoje dokumentarce je prejel \u0161tevilna mednarodna priznanja, pa tudi nominacije ter nagrade Irske filmske in televizijske akademije. Njegov prvi igrani celove\u010derec Tiho dekle<\/strong> je najdonosnej\u0161i irski film vseh \u010dasov ter eden kriti\u0161ko in komercialno najbolj uspe\u0161nih irskih filmov zadnjih let.<\/p>\n

kritike
<\/strong>\u00bbKo pri\u010dakuje\u0161, da te bo film ubil z \u017ealostjo, a te namesto tega ne\u017eno objame in te \u0161okira \u2013 kot vsaka nepri\u010dakovana ljubezenska izjava \u2013 , nima\u0161 druge izbire, kot da se v ta film zaljubi\u0161. Film o minimalisti\u010dni ekonomiji ljubezni: navaden ni\u010d je lahko vse.\u00ab
– Ivana Novak, Najbolj\u0161i filmi leta 2022, Ekran<\/em><\/p>\n

\u00bbKak\u0161en ne\u017een filmski dragulj! Kako prefinjene ozujevske podobe in igralske predstave!\u00ab
– Mark Cousins<\/p>\n

\u00bbPresunljivo lep irski film navdu\u0161uje in presene\u010da na vsakem koraku. To je elegija za izgubljenim otrokom in hkrati \u017earek upanja za prihodnjo generacijo; o rev\u0161\u010dini, dru\u017eini in mo\u010di ti\u0161ine govori kot le malo drugih sodobnih filmov.\u00ab
– Noah Cowan<\/p>\n

\u00bbTa prelepi in so\u010dutni film debitanta Colma Bair\u00e9ada, posnet po noveli\u00a0Foster<\/em> Claire Keegan, ponuja otro\u0161ki pogled na na\u0161 propadli svet; \u017ee zdaj sem prepri\u010dan, da gre za klasiko. \/\u2026\/ V \u010dudovitem prizoru naslovno \u2018tiho dekle\u2019 \/…\/ pred spanjem bere Heidi<\/em> \u2013 in pri\u010dujo\u010di film se kljub vsej tema\u010dnosti in potla\u010deni bole\u010dini pona\u0161a s trdnostjo, jasnostjo in pripovedovalskim \u010darom te staromodne alpske otro\u0161ke pravljice \/…\/. Pravi biser!\u00ab
– Peter Bradshaw, The Guardian<\/em><\/p>\n

\u00bbNepri\u010dakovano \u010dudovit spoj pripovedi, slike in zvoka, ki se skladno s svojim naslovom razvija tiho vse do \u010dustvene katarze. \/…\/ Film je premi\u0161ljujo\u010d, poduhovljen v svoji ti\u0161ini, hkrati pa v njem kar brbota od \u0161umov zemlje in zadr\u017eanih \u010dustev. \/…\/ Morda je res tih, toda njegov glas se\u017ee neizmerno dale\u010d. \/…\/ Delo, ki bi moralo obveljati za klasiko svoje vrste.\u00ab
– Fionnuala Halligan, Screen Daily<\/em><\/p>\n

\u00bbEmpati\u010den, neizprosen prikaz tihega trpljenja, ki nas zgrabi in raztrga na ko\u0161\u010dke, preden nas ponovno sestavi.\u00ab
– Alicia Haddick, Little White Lies<\/em><\/p>\n

\u00bbFilm, ki ga je z velikim ob\u010dutkom in skrbjo posnel debitant Colm Bair\u00e9ad, zdru\u017euje umirjeno monta\u017eo, tihe zaloge mo\u010di in zadr\u017eane igralske nastope, ki nam omogo\u010dijo, da razmi\u0161ljamo in \u010dutimo, namesto da bi zgolj gledali.\u00ab
– Rex Reed, The Observer<\/em><\/p>\n

\u00bbTiho dekle<\/strong> je \u2013 povsem preprosto \u2013 pristno umetni\u0161ko delo pristno empati\u010dnega umetnika, pa tudi eden najbolj ganljivih, prisr\u010dnih in srce parajo\u010dih filmov v zadnjem desetletju. Sli\u0161i se kot pretiravanje, a le dokler ga ne vidite. Potem se stavek bere kot velikansko podcenjevanje.\u00ab
– David Fear, Rolling Stone<\/em><\/p>\n

\u00bbPrav lahko bi \u0161lo za najbolj\u0161i irski film, kar jih je bilo kdaj posnetih.\u00ab
– Paul Whitington, Irish Independent<\/em><\/p>\n

\u00bbTiho dekle<\/strong> je mojstrsko obvladana mojstrovina. \/…\/ Kje drugje lahko \u010dlovek do\u017eivi kaj takega, \u010de ne v kinu?\u00ab
– Ryan Gilbey, The New Statesman<\/em><\/p>\n

\u00bbFilm Tiho dekle<\/strong> je prava mojstrovina neizgovorjenega, pa ne le zaradi srame\u017eljive junakinje, ki morda ne razume \u010disto vsega, kar se v okolici in v njej sami dogaja, ampak zaradi domi\u0161ljenega odmerjanja informacij. Vsak prizor je kot dodaten kamen\u010dek v mozaiku. Narava irskega pode\u017eelja je prelepa, tu in tam celo idili\u010dna, a pod to povr\u0161ino je slutiti razli\u010dne zlorabe, krutost in brezbri\u017enost.\u00a0
Menim, da je imel na vizualno podobo filma Tiho dekle<\/strong> mo\u010dan vpliv Paul C\u00e9zanne, \u010digar umirjeni pejsa\u017ei Provanse v \u0161tevilnih razli\u010dicah temno zelenih in sivih tonov skrivajo slutnjo minevanja, globoko melanholijo in senco v vseh pomenih besede.
A veli\u010dina Tihega dekleta <\/strong>je v tem, da zna poudariti svetlobo. C\u00e1it zasije.\u00ab
– Gorazd Tru\u0161novec, Radio Slovenija<\/em><\/p>\n

\u00bbOdra\u0161\u010danje je vedno stra\u0161ljivo,\u00a0nikoli ne ve\u0161, kaj se bo zgodilo, vse se zdi pretirano, nate pre\u017eijo \u00bbskrivnosti \u00ab, transformativni trenutki pridejo nepri\u010dakovano, \u00bbstara\u00ab skupnost razpade, fantomsko te za\u010dnejo \u0161pikati nove, nestar\u0161evske oblike ljubezni in poletje – tisto \u00bbnepozabno poletje\u00ab, \u00bbzadnje poletje \u00ab – je vedno \u010das, ko gre za \u017eivljenje ali smrt, \u010das, ko ne more\u0161 ve\u010d zbe\u017eati, \u010das, ko spregovori\u0161, \u010das, ko se nau\u010di\u0161 leteti.\u00a0ZELO ZA\u00ab
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Tiho presunljiva, rahlo\u010dutna pripoved o odra\u0161\u010danju, ki skozi o\u010di mlade protagonistke raziskuje vpra\u0161anja dru\u017eine, osamljenosti in \u017ealovanja. Film, posnet v redko sli\u0161anem irskem jeziku, je navdu\u0161il tako gledalce kot kritike ter prejel \u0161tevilna priznanja, vklju\u010dno z veliko nagrado v sekciji Generacija Kplus v Berlinu in nominacijo za oskarja za najbolj\u0161i mednarodni celove\u010derec. Po romanu Foster Claire Keegan,<\/p>\n","protected":false},"featured_media":300906,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/300905"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/300906"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=300905"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}