{"id":2997,"date":"2020-05-14T09:39:00","date_gmt":"2020-05-14T07:39:00","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/cezar-mora-umreti\/"},"modified":"2020-05-14T10:02:13","modified_gmt":"2020-05-14T08:02:13","slug":"cezar-mora-umreti","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/cezar-mora-umreti\/","title":{"rendered":"Cezar mora umreti"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Filmska ustvarjalca Paolo in Vittorio Taviani sta pol leta pre\u017eivela z zaporniki na strogo varovanem oddelku rimske jetni\u0161nice Rebibbia in snemala njihove priprave na uprizoritev Shakespearove tragedije Julij Cezar<\/em>. Premierni nastop se kon\u010da z bu\u010dnim in ganljivim aplavzom. Ko lu\u010di ugasnejo in se igralci spet znajdejo vsak v svoji tesni sobici, eden izmed njih pove: \u00bbOdkar sem odkril umetnost, je ta celica postala zapor.\u00ab<\/p>\n

V univerzalnem jeziku Shakespearovega besedila, v katerem se prepletajo teme prijateljstva, izdajstva, oblasti in nasilja, se zaporniki soo\u010dijo z lastno preteklostjo, stiskami in upi. Za film Cezar mora umreti<\/strong> sta brata Taviani prejela zlatega medveda na zadnjem berlinskem festivalu.<\/p>\n

zanimivosti<\/strong>
Idejo za film sta brata dobila po ogledu gledali\u0161ke uprizoritve Dantejevega Pekla<\/em> v rimskem zaporu Rebibbia. V predstavi so nastopili zaporniki, v glavnem \u010dlani razli\u010dnih zlo\u010dinskih organizacij, kot sta mafija in Camorra, v ve\u010dini primerov obsojeni na dosmrtno je\u010do. Re\u017eiral jo je Fabio Cavalli, igralec in re\u017eiser, ki je velik del svojega \u017eivljenja posvetil gledali\u0161ki umetnosti v zaporih, in po zaslugi katerega je gledali\u0161\u010de Rebibbia postalo cenjena ustanova, ki danes privablja \u0161tevilne obiskovalce.<\/p>\n

Film, ki sta ga re\u017eiserja posnela v tesnem sodelovanju s Cavallijem, je bil v celoti posnet v strogo varovanem oddelku tega zapora. Vsi igralci, ki jih vidimo v filmu, so (ali so nedavno bili) kaznjenci tega oddelka. Salvatore Striano, ki nastopi v vlogi Bruta, je v zaporu pre\u017eivel \u0161est let in deset mesecev. Za zidovi Rebibbie se je pod mentorstvom Cavallija za\u010dela njegova igralska kariera. Po izpustitvi iz je\u010de je svoj filmski debi do\u017eivel v Gomorri<\/strong> Mattea Garroneja, nato pa sodeloval v filmih Abela Ferrare, Marca Risija, Stefana Incertija in v razli\u010dnih televizijskih serijah. Za svoj nastop v filmu bratov Taviani se je Striano, zdaj kot igralec, za nekaj tednov vrnil na iste kraje, kjer je neko\u010d pre\u017eivljal zaporno kazen.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbNikoli nisva imela v mislih ni\u010d drugega [kot Julija Cezarja<\/em>, op. ur.]. Najina izbira je bila neizogibna: mo\u017eje, s katerimi sva hotela delati, so imeli preteklost \u2013 daljno ali bli\u017enjo \u2013, ki smo jo morali upo\u0161tevati; preteklost, ki so jo zaznamovali hudodelstva, napake, prestopki, zlo\u010dini in razdrti odnosi. Zato sva jih morala soo\u010diti s prav tako mo\u010dno zgodbo, ki je \u0161la v nasprotno smer. In v tej italijanski filmski razli\u010dici Shakespearovega Julija Cezarja<\/em> prina\u0161ava na filmsko platno ob\u010dudovanja in zani\u010devanja vredne odnose med \u010dlove\u0161kimi bitji, ki vklju\u010dujejo prijateljstvo, izdajstvo, oblast, svobodo in nezaupanje. In tudi umor. \/\u2026\/ Bedo njihovega \u017eivljenja obsojencev sva sku\u0161ala postaviti nasproti poeti\u010dni silovitosti \u010dustev, ki jih zbuja Shakespeare \u2013 prijateljstvu in izdaji, umoru in stiski spri\u010do te\u017ekih odlo\u010ditev, ceni oblasti in resnice. \/\u2026\/ Vsakdo pozna zgodbo o Brutu in zanimalo naju je, kako bi bilo besedilo sli\u0161ati v napolitanskem nare\u010dju, ki ga govorijo ti ‘mo\u017eje \u010dasti’. \/\u2026\/ V igri gre za oblast, izdajo in umor voditelja. Razmi\u0161ljala sva, da bi vanjo morda lahko vklju\u010dila njihove izku\u0161nje, njihove osebnosti in njihove realnosti. \/\u2026\/ Ko igralec re\u010de: ‘Ubil bom Cezarja’, je prisotna bole\u010dina, ki je pri obi\u010dajnem igralcu ne bi zaznali \/\u2026\/. Nisva bila midva tista, ki bi se odlo\u010dila uporabiti nare\u010dja, temve\u010d igralci, ki so scenarij vzeli v svoje roke in ga prikrojili svojim individualnim zna\u010dajem. \/\u2026\/ Z vsem dol\u017enim spo\u0161tovanjem do Shakespeara (ki nama je bil vedno o\u010de, brat in nato \u2013 ko sva postajala starej\u0161a \u2013 sin) sva vzela njegovega Julija Cezarja<\/em>, ga razstavila in spet sestavila. Vsekakor sva obdr\u017eala tako duh izvirne tragedije kot naracijo, hkrati pa sva ga poenostavila in ga oddaljila od tradicionalnega tempa odrskih postavitev. Posku\u0161ala sva zgraditi avdiovizualni organizem, ki ga imenujemo film in je degenerirani sin vseh umetnosti, ki so obstajale pred njim. Degenerirani sin, ki bi ga Shakespeare nedvomno ljubil! \/\u2026\/ Upava, da si bodo gledalci \/\u2026\/ rekli, da celo zapornik, obsojen grozovitega dejanja \/\u2026\/ je in ostaja \u010dlove\u0161ko bitje.\u00ab
– Paolo in Vittorio Taviani, avtorja<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Brata Vittorio in Paolo Taviani (San Miniato, 1929\/1931) sta svoje prve igrane in dokumentarne filme posnela v \u0161estdesetih letih. Mednarodno sta se uveljavila s filmom O\u010de gospodar<\/strong> (Padre padrone<\/strong>), s katerim sta si leta 1977 v Cannesu prislu\u017eila zlato palmo. Svoj sloves sta \u0161e potrdila s filmom No\u010d svetega Lorenca<\/strong> (La notte di San Lorenzo<\/strong>, 1982), ki je bil na istem festivalu nagrajen z veliko nagrado \u017eirije. Leta 1986 sta brata v Benetkah prejela zlatega leva za \u017eivljenjsko delo. Njun film Fiorile<\/strong> smo si lahko ogledali na LIFFu, nekatera druga dela pa na retrospektivi v Slovenski kinoteki leta 2006.
<\/strong><\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbBrata Taviani, zdaj v svojih osemdesetih, s to izjemno, sve\u017eo in ganljivo doku-dramo dokazujeta, da nista izgubila prav ni\u010d od tiste me\u0161anice opazovalne temeljitosti in so\u010dutja do naj\u0161ibkej\u0161ega, ki je zaznamovala njune zgodnje filme, kot je Padre Padrone<\/strong> \/\u2026\/. Tisto, kar daje filmu resni\u010dno te\u017eo in pomen, pa je na\u010din, na katerega re\u017eiserja uporabita Shakespearov tekst, zaporni\u0161ko prizori\u0161\u010de in potek vaj, da bi zabrisala meje med dramo in resni\u010dnostjo, ter zasukala bardovo politi\u010dno tragedijo v film, ki ponudi pomembne poante o bratstvu, hrepenenju, ob\u017ealovanju in bole\u010dini jetni\u0161tva. \/\u2026\/ Cezar mora umreti<\/strong> je silovita zaporni\u0161ka drama o drami v zaporu \/\u2026\/.\u00ab
– Lee Marshall, Screen International <\/em><\/p>\n

\u00bbShakespearova zgodba o predanosti, izdajstvu in boju za oblast ne govori le o dinamiki zaporni\u0161ke populacije, temve\u010d o sodobni \u2013 natan\u010dneje, sodobni italijanski \u2013 politiki. Kot domiselna svarilna pripoved o izgubljenem idealizmu, revolucionarni skupinski akciji, brezkon\u010dnem cikli\u010dnem utopizmu ter o pomenu in z njim povezano ceno predanosti umetnosti je film povsem zna\u010dilen za brata Taviani. \/\u2026\/ humano, inteligentno in ganljivo.\u00ab
– Geoff Andrew, Time Out London<\/em><\/p>\n

\u00bb\/\u2026\/ stimulativen spoj teatra in krute resni\u010dnosti.\u00ab
– David Rooney, Hollywood Reporter<\/em><\/p>\n

\u00bbS svojo ekspresivno me\u0161anico \u010drno-bele in barvne fotografije, ki osvetli metafori\u010dni pobeg igralcev-jetnikov v gledali\u0161\u010de, je film neverjetno dobro realizirana in navdu\u0161ujo\u010da domislica \/…\/.
– Eric Kohn, IndieWIRE <\/em><\/p>\n

\u00bbResni\u010dna intrigantnost filma je v paradoksni ideji, da nekdanji zarotniki proti dr\u017eavi, \u010dlani kriminalnih dru\u017eb, ki so same nekak\u0161ne dr\u017eave v dr\u017eavi, uprizarjajo intrigo, storjeno v imenu republike. Drugi paradoks, ki nosi film, je, da to po\u010dno na odru sredi atrija zapora. \/…\/ Javna stvar izgine, zamre ideja politi\u010dne ob\u010dosti, udele\u017ebe vseh dr\u017eavljanov. Toda kaj jo nadomesti? V kaj se transformira? Brata Taviani ponudita odgovor na to vpra\u0161anje.\u00ab
– Igor Pribac, Ekran<\/em><\/p>\n

\u00bb\/..\/ \u017ee sama uprizoritev Shakespearjeve drame, v kateri se prepletajo teme prijateljstva in izdaje, nasilja in obsedenosti z \u017eeljo po oblasti, v sugestivnem okolju rimskega zapora, nudi navdahnjeno izhodi\u0161\u010de za razmislek o aktualnih dru\u017ebeno politi\u010dnih razmerah v sodobni italijanski dru\u017ebi, pa tudi \u0161ir\u0161e. A ne le to, brata Taviani gledalcu nedvoumno sugerirata, da je prav umetnosti tista, ki posamezniku lahko omogo\u010di, da se zave lastne ujetosti v zapore vsakdanjega \u017eivljenja, ter mu hkrati pomaga, da se je re\u0161i. In prav s to reafirmacijo umetnosti, ki se zdi danes, ko jo kapital in politika posku\u0161ata degradirati, ter prikazati kot potratno in odve\u010dno, s \u0161e kako aktualno in drzno potezo, sta brata Taviani naredila najve\u010d.\u00ab
– Denis Vali\u010d, RA Slovenija<\/em><\/p>\n


<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

V univerzalnem jeziku Shakespearovega besedila, v katerem se prepletajo teme prijateljstva, izdajstva, oblasti in nasilja, se zaporniki soo\u010dijo z lastno preteklostjo, stiskami in upi. Za film Cezar mora umreti sta brata Taviani prejela zlatega medveda na zadnjem berlinskem festivalu.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":2998,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/2997"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/2998"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2997"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}