{"id":2995,"date":"2020-01-03T13:04:13","date_gmt":"2020-01-03T12:04:13","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/lapollonide-spomini-zaprte-hise\/"},"modified":"2020-01-03T13:34:33","modified_gmt":"2020-01-03T12:34:33","slug":"lapollonide-spomini-zaprte-hise","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/lapollonide-spomini-zaprte-hise\/","title":{"rendered":"L’Apollonide: Spomini zaprte hi\u0161e"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Zaton devetnajstega stoletja. Pari\u0161ki bordel L’Apollonide \u017eivi svoje zadnje dni. Dekleta, ki delajo v tej razko\u0161ni hi\u0161i u\u017eitkov, so ujetnice, za\u0161\u010ditene pred zunanjim svetom. Okoli prostitutke, ki ima v obraz vrezan ve\u010den tragi\u010dni nasme\u0161ek, se odvijajo \u017eivljenja drugih \u017eensk. V tej zaprti hi\u0161i delijo svoje skrivnosti, svoje strahove, radosti in bole\u010dine \u2026<\/p>\n

Francoski auteur<\/em>, ki v ospredje svojih filmov vedno znova postavlja vez med telesnim po\u017eelenjem in du\u0161evnimi brazgotinami, tokrat uprizarja brez\u010dasno komorno dramo, ki se odvije na melanholi\u010dnem in dekadentnem prizori\u0161\u010du findesi\u00e8clovskega bordela.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbProstitutka je bila vedno prikazana skozi o\u010di mo\u0161kih: ve\u010dinoma slikarjev ali pisateljev, ki so zahajali v bordele \/\u2026\/. Pogled s stali\u0161\u010da prostitutke pa je izredno te\u017eko najti. \/\u2026\/ Na njih je nekaj globoko skrivnostnega, zato se ta lik pojavlja \u017ee od samega za\u010detka umetnostne zgodovine. Prvi film, v katerem se pojavi, je bil posnet leta 1900; prostitutka je torej postala lik \u017ee ob samem nastanku filma. \/\u2026\/ Pri L’Apollonide<\/strong> gre tudi za odnos med telesom in umom \u2013 kako vplivata drug na drugega. Mislim, da so me Cronenbergovi filmi zaznamovali za vse \u017eivljenje; ves \u010das govorijo o tem, kako razmerje do telesa vpliva na um. To v\u010dasih pripelje do norosti. Ko sem pisal scenarij, sem dve ali tri no\u010di zapored sanjal o filmu Mo\u017e, ki se smeje<\/strong> (The Man Who Laughs<\/strong>, Paul Leni, 1927, op. ur.), priredbi romana Victorja Hugoja iz dvajsetih let. In sem si rekel, da bom poskusil ustvariti \u017eensko, ki se smeji. \/\u2026\/ \u017delel sem prikazati \u2013 ne da bi \u0161el v eksterier \u2013 kako se bodo Pariz, Francija in svet spremenili. Hitro nam postane jasno, da bo z bordelom kmalu konec. Potem lahko le \u0161e spremljamo, kako se stvari slab\u0161ajo in kako dekleta po\u010dasi propadajo. Ni\u010d se mi ne zdi bolj ganljivo kot neka oblika lepote, ki po\u010dasi izginja in se ne bo nikdar vrnila \/\u2026\/. Zame je pomemben pojem usode. Iz filma in pripovedovanja je v veliki meri izginil in nadomestila ga je psihologija. \/\u2026\/ Tisto, \u010desar se pri kostumskih filmih bojim, je rekonstrukcija. Ko sem pisal scenarij, sem poslu\u0161al soul<\/em> glasbo iz \u0161estdesetih in glasovi ameri\u0161kih \u010drnskih pevcev so me vedno popeljal nazaj k dekletom. Ko ena izmed njih umre, za\u010dnejo okoli nje peti pesem ameri\u0161kih su\u017enjev. To, da smo v letu 1900, \u0161e ne pomeni, da moramo uporabiti godalni kvartet. Ni \u0161lo le za posodabljanje. Te \u017eenske so v meni preprosto prebudile to glasbo. \/\u2026\/ Zanima me vidik zaprtega sveta. Katerikoli zaprti svet lahko postane fiktiven svet, svet filma. \/\u2026\/ Lahko bi rekli, da lik, ki ga igra No\u00e9mie Lvovsky, predstavlja mene, re\u017eiserja tega bordela; ona oblikuje mizansceno in prosi prefekta za pomo\u010d, ravno tako kot jaz prosim CNC [Francoski dr\u017eavni filmski center, op. ur.] za denar. Njene stranke pa bi lahko bile moje ob\u010dinstvo.\u00ab
– Bertrand Bonello, re\u017eiser in scenarist<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Bertrand Bonello se je rodil leta 1968 v Nici. Kariero je za\u010del kot klasi\u010dni glasbenik. Leta 1998 je posnel prvi igrani celove\u010derec Quelque chose d\u2019organique<\/strong>, <\/strong>za katerega je napisal tudi scenarij in glasbo. Na LIFFu smo si lahko ogledali njegov drugi celove\u010derec Pornograf<\/strong> (Le pornographe<\/strong>, 2001) z Jean-Pierrom L\u00e9audom v vlogi ostarelega re\u017eiserja pornografskih filmov. Film je v Cannesu prejel nagrado mednarodne \u017eirije kritikov FIPRESCI. Bonellov tretji celove\u010derec Tiresia<\/strong> je bil leta 2003 nominiran za zlato palmo. V Cannes se je vrnil dve leti pozneje s kratkometra\u017ecem Cindy: The Doll Is Mine<\/strong>, poklonom ameri\u0161ki fotografinji Cindy Sherman. Leta 2006 je posnel kratki film My New Picture <\/strong>in kmalu zatem izdal istoimenski glasbeni album. Sledili so celove\u010derec De la guerre <\/strong>(2008) z Mathieujem Amalricom v glavni vlogi, kratki film Where the Boys Are <\/strong>(2010) in L\u2019Apollonide<\/strong>, Bonellov peti celove\u010derni film.<\/p>\n

Francoskega re\u017eiserja nekateri kritiki skupaj s Fran\u00e7oisom Ozonom, Gasparjem No\u00e9jem, Catherine Breillat, Brunom Dumontom in drugimi uvr\u0161\u010dajo med predstavnike t. i. novega francoskega ekstremizma.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbPrav s to vztrajno, ljube\u010do naklonjenostjo, izra\u017eeno v Bonellovem umirjenem tempu in re\u017eiji ter izjemni pozornosti do igralk, L’Apollonide<\/strong> dose\u017ee svojo melanholi\u010dno nenavadnost in posebnost ter se kot v transu pomakne onkraj klju\u010dnih zahtev \u017eanra, kot posledico pa za sabo pu\u0161\u010da nekaj tema\u010dnega.\u00ab
– Daniel Kasman, Notebook, MUBI<\/em><\/p>\n

\u00bbRazvijajo\u010da se dinamika likov, drzne stilisti\u010dne poteze \/\u2026\/ in elipti\u010dna pripoved pa so tisti elementi, ki prina\u0161ajo najve\u010dji filmski u\u017eitek. Celo v najbolj samozavestno opisnih trenutkih se L’Apollonide<\/strong> upira kakr\u0161nikoli afiniteti do realisti\u010dne drame. Vlaganje v podrobnosti obdobja se povrne kot del \u0161ir\u0161ega na\u010drta, ki ne izklju\u010duje raziskovanja zgodovine, kakr\u0161no prikazujeta likovna umetnost (Courbet) in literatura (Bataille). Poleg tega z dodelitvijo vlog strank bordela filmskim ustvarjalcem, kot sta Jacques Nolot in Xavier Beauvois, pa tudi vloge pripovedovalke Pascale Ferran, re\u017eiser gledalca morda nagovarja, da najde povezavo s sodobnimi primeri.\u00ab
– Gabe Klinger, Sight & Sound<\/em><\/p>\n

\u00bbTa neposreden, neizprosen pogled v \u017eivljenje uglednega pari\u0161kega bordela iz obdobja Belle \u00c9poque<\/em> z vidika prostitutk, ki tam \u017eivijo in delajo, je med drugim oster komentar prekipevajo\u010dih bordelskih klasik, kakr\u0161na je U\u017eitek<\/strong> (Le Plaisir<\/strong>) Maxa Oph\u00fclsa. \/\u2026\/ Bonello zbere nadarjeno skupino igralk \/\u2026\/ in z njimi ustvari niz simboli\u010dnih, pretresljivih prizorov, ki bi jih lahko imenovali tragi\u010dni ske\u010di, a bolj kot dramati\u010dne so njegove te\u017enje zgodovinske ali celo arheolo\u0161ke: z opisovanjem razko\u0161nega pohi\u0161tva, zapeljivih obla\u010dil, lenobnih poz, oto\u017enih pogledov in \u017eametne svetlobe \/\u2026\/ kot samega predmeta umetnosti (kar daje slutiti tudi ime bordela s klasicisti\u010dnim pridihom) razkriva trupla in mrtve du\u0161e, na katerih je zgrajena veli\u010dastna francoska kulturna dedi\u0161\u010dina.\u00ab
– Richard Brody, The New Yorker<\/em><\/p>\n

\u00bbSeks, droge in rokenrol! \/\u2026\/ Bonello je intelektualni in ne senzacionalisti\u010dni provokator. Njegov novi film \/\u2026\/ je sanjavo posnet in poln \u017eurnalisti\u010dnih podrobnosti o ritualih prostitutk v specifi\u010dnem \u010dasu in prostoru. \/\u2026\/ Le\u017eeren, razpolo\u017eenjski ter pre\u017eet z lepoto, dekadenco in pogubljenjem.\u00ab
– Jon Frosch, The Atlantic<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Francoski auteur, ki v ospredje svojih filmov vedno znova postavlja vez med telesnim po\u017eelenjem in du\u0161evnimi brazgotinami, tokrat uprizarja brez\u010dasno komorno dramo, ki se odvije na melanholi\u010dnem in dekadentnem prizori\u0161\u010du findesi\u00e8clovskega bordela.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":2996,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/2995"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/2996"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2995"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}