{"id":2969,"date":"2022-02-01T09:27:31","date_gmt":"2022-02-01T08:27:31","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/dej-mi-no\/"},"modified":"2022-02-01T09:28:30","modified_gmt":"2022-02-01T08:28:30","slug":"dej-mi-no","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/dej-mi-no\/","title":{"rendered":"Dej mi, no!"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Petnajstletni Almi podivjani hormoni uhajajo izpod nadzora. Njen vsakdanjik v zakotnem norve\u0161kem mestecu je zapolnjen z romanti\u010dnim sanjarjenjem o so\u0161olcu Arthurju, pa tudi z nespodobnim fantaziranjem o skoraj vsakomer, ki ji pre\u010dka pot. Doma spravlja v zadrego svojo samsko mater, zgro\u017eeno nad astronomskimi telefonskimi ra\u010duni, ki so posledica h\u010derinih klicev vro\u010de linije. Almino \u017eivljenje pa se \u0161e bolj zaplete, ko po nenavadnem sre\u010danju z Arthurjem po \u0161oli zakro\u017eijo zlobne govorice \u2026<\/p>\n

Komedija norve\u0161ke re\u017eiserke z osve\u017eujo\u010do odkritosr\u010dnostjo in nagajivim humorjem raziskuje pogosto prezrto temo neobvladljivega spolnega apetita pri najstni\u0161kih dekletih. Film <\/strong>nas dobrohotno opomni, da smo bili neko\u010d vsi mladi, zbegani in pohotni.<\/p>\n

zanimivosti<\/strong>
Komedija je bila posneta pod okriljem produkcijske hi\u0161e Motlys, v okviru katere sta nastala tudi filma Sever<\/strong> (Nord<\/strong>)\u00a0in Oslo, 31. avgusta<\/strong> (Oslo, 31. august<\/strong>).<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbKnjiga govori o ljudeh, ki si \u017eelijo, da bi jih drugi opazili, da bi jih priznali. \/\u2026\/ Liki so se mi zdeli realisti\u010dni in v\u0161e\u010d mi je bil avtori\u010din smisel za humor. Zgodba ves \u010das preskakuje v \u010dasu in prostoru ter med resni\u010dnostjo in fantazijo; nikoli zares ne ve\u0161, kje si … Zaradi vsega tega sem se odlo\u010dila po knjigi posneti film. \/\u2026\/ Zelo dobro se spominjam najstni\u0161kih let in kako pomembno se je takrat vse zdelo, vseh tistih \u010dustev in prvih izku\u0161enj, ki so bile tako intenzivne, in kako sem hotela, da se vse zgodi \u0161e v istem trenutku. Najstni\u0161ka leta so burno obdobje, ko marsikaj, kar se zdi starej\u0161im nepomembno, za najstnika predstavlja vpra\u0161anje \u017eivljenja in smrti. Ljudje se pogosto z nostalgijo spominjajo svoje mladosti, vendar je to lahko tudi zelo te\u017eko obdobje; mislim, da ustvarja prilo\u017enost za veliko drame, pa tudi komedije. \/\u2026\/ [Spolnost najstnic] je te\u017eavna in kompleksna tema. Precej sta jo popa\u010dila popularna kultura in na\u010din, na katerega je predstavljena \u017eenska spolnost \u2013 v ogla\u0161evanju, pri promociji albumov, glasbe in mode. Svoje telo mora\u0161 ponuditi svetu, hkrati pa mora\u0161 zahtevati, da s teboj ravnajo kot z devico Marijo. S tem filmom sem hotela povedati: ‘Tako je v resnici, to je normalno.’\u00ab
– Jannicke Systad Jacobsen, re\u017eiserka in scenaristka<\/p>\n

portret avtorice<\/strong>
Jannicke Systad Jacobsen (1975, B\u00e6rum, Norve\u0161ka) je \u0161tudirala film na pra\u0161ki akademiji FAMU in na Mednarodni filmski \u0161oli v Londonu ter gledali\u0161\u010de in socialno antropologijo na Univerzi v Oslu. Uveljavila se je kot re\u017eiserka nekonvencionalnih in intimnih dokumentarcev, v katerih je pokazala svoj smisel za humor in zanimanje za politiko. Leta 2005 si je s filmom Klovnebarna<\/strong>, \u0161estminutnim dokumentarcem o dveh obubo\u017eanih de\u010dkih, ki oble\u010dena v klovne bera\u010dita po ulicah Gvatemale, prislu\u017eila posebno omembo za najbolj\u0161i dokumentarec na filmskem festivalu v Berlinu. Sledil je dokumentarni celove\u010derec Scener fra et vennskap<\/strong> (2009), zgodba o nenavadnem prijateljstvu med dvema mo\u0161kima, ki je re\u017eiserki prinesla primerjave z Jimom Jarmushem in Royem Anderssonom ter ji slu\u017eila kot navdih za igrani prvenec Dej mi, no!<\/strong>. Leta 2011 ji je Norve\u0161ki filmski in\u0161titut iz sklada za nadarjene re\u017eiserje odobril denar za snemanje drugega celove\u010derca. Poleg filmskega ustvarjanja se Jannicke Systad Jacobsen ukvarja \u0161e s pisanjem kolumen in esejev za tiskane medije, napisala in ilustrirala pa je tudi strip Viva Clich\u00e9<\/em> (2006).<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbCelove\u010derni prvenec Norve\u017eanke Jannicke Systad Jacobsen si bo skoraj gotovo kmalu pridobil status novega skandinavskega presene\u010denja, veliko pa je tudi mo\u017enosti, da postane novi ljubljenec festivalskega ob\u010dinstva. Re\u017eiserka se je namre\u010d s prav\u0161njo mero tanko\u010dutnosti, predvsem pa brez moralisti\u010dnih zavor lotila \u0161e danes vse prepogosto tabuiziranega vpra\u0161anja spolnosti pri najstnikih. Dej mi, no!<\/strong><\/em> je so\u010dna in duhovita zgodba o odra\u0161\u010danju \/\u2026\/. Tako ta simpati\u010dna najstni\u0161ka komedija postane tudi klic k odprtosti duha ter hkrati poklon negotovosti kot enemu najzna\u010dilnej\u0161ih najstni\u0161kih ob\u010dutij.\u00ab
– Denis Vali\u010d, Pogledi<\/em><\/p>\n

\u00bbOsve\u017eujo\u010d pogled na podivjane pubertetni\u0161ke hormone. \/\u2026\/ na osve\u017eujo\u010de neposreden na\u010din, ki pa nikdar ne zapade v \u0161okiranje zaradi \u0161oka samega, nam predstavi svet 15-letnikov z vsemi nerodnimi trenutki in osebnimi dramami vred \/\u2026\/. Tudi tema utesnjenosti v malem mestu in hrepenenja po pobegu iz njega ni nova, a Jacobsenova poka\u017ee, da jo je mogo\u010de obdelati z malce druga\u010dnega vidika, predvsem pa razblinja filmske tabuje, da imajo te\u017eave z nadzorovanjem libida samo fantje.\u00ab
– Kaja Sajovic, MMC RTV SLO<\/em><\/p>\n

\u00bbKljub vsej svoji \u010dutnosti, sarkazmu in skandinavski o\u010darljivosti bo film verjetno po\u017eel najve\u010d odobravanja prav zaradi odkritega prikaza dekli\u0161ke spolnosti. Filme s tovrstno tematiko imamo le redko prilo\u017enost videti na velikem platnu, take, ki k snovi pristopajo s tak\u0161no naklonjenostjo in odkritosr\u010dnostjo, pa \u0161e toliko redkeje. \/\u2026\/ film je tako o\u010darljiv kot tudi iskren, s svojimi mladimi protagonisti pa ravna s spo\u0161tovanjem, na katerega so hollywoodski najstni\u0161ki filmi o\u010ditno hudo alergi\u010dni.\u00ab
– John Anderson,\u00a0Variety<\/em><\/p>\n

\u00bbRe\u017eiserkin odkrit, zabaven, vendar neeksploatacijski prikaz najstni\u0161kega libida daje vtis iskrenih spominov, ki potrjujejo \u2013 s prednostjo \u010dasovne odmaknjenosti \u2013, da lahko tudi v najve\u010djih tegobah odra\u0161\u010danja najdemo obilico humorja.\u00ab
– Ian Buckwalter, NPR<\/em><\/p>\n

\u00bb\/\u2026\/ zabavni prvenec norve\u0161ke dokumentaristke Jannicke Systad Jacobsen je spretno narejen neodvisni dragulj z dru\u017ebenospolno tematiko, verjetno edinstven v svoji empati\u010dni obravnavi razburjenja in zmedenosti, ki ju pre\u017eivljajo najstni\u0161ka dekleta v agoniji nebrzdane \u010dutnosti.\u00ab
– Graham Fuller, Artinfo<\/em><\/p>\n

\u00bbPred sabo imamo inteligentno in osve\u017eujo\u010de pristno predelavo najstni\u0161ke spolne farse.\u00ab
– Colin Covert, Minneapolis Star Tribune<\/em><\/p>\n

<\/strong>\u00bbNa\u010din, na katerega slano-sladka komedija Dej mi, no!<\/strong> prikazuje nemir hormonsko zbegane petnajstletne junakinje, se zdi skoraj revolucionaren.\u00ab
– Alison Willmore, Movieline<\/em><\/p>\n

<\/strong>\u00bbIskren, neposreden, ve\u010ddimenzionalen portret seksualne kompleksnosti petnajstletnega dekleta.\u00ab
– Emma Pearse, Slate<\/em><\/p>\n

\u00bbAlmina sla po vklopu – po \u017eivljenju, po tem, da bi se izena\u010dila z drugimi, po tem, da bi jo jemali resno, po tem, da bi bila sprejemljiva in konkuren\u010dna in priljubljena – se kon\u010da le pri fantaziranju, ki meji na konspirologijo (jo je so\u0161olec res dregnil s ti\u010dem,\u00ab kot pravi, ali ne?), in nastavljanju, ki devico dela \u0161e ve\u010djo svetnico, da ne re\u010dem nerazumljeno mu\u010denico, ki \u010daka, da jo dregne Moodyssonov film Poka\u017ei mi ljubezen<\/strong>.\u00ab
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n

\u00bbIn ob tem je potrebno priznati, da je tudi njen pristop v filmu Dej mi, no!<\/strong> po svoje dokumentaren. Vendar tu ne mislim to, da je v sredi\u0161\u010de postavljena tema seksualnosti \u017eenske polovice najstni\u0161ke mladine, ampak na samo filmsko obdelavo teme, ki nikakor ni \u017eugajo\u010da in pridigarsko pou\u010dna, ampak nasprotno, ravno prav lahkotna, ravno prav duhovita, ravno prav surovo lepa. Skratka, Dej mi, no!<\/strong> je film, ki ga toplo priporo\u010dam. Vsem. Ne samo najstnicam.\u00ab
– Matej Juh, RA Slovenija<\/em><\/p>\n

\u00bbFilm gre torej pozdraviti predvsem zato, ker v spotakljivi temi najstni\u0161ke spolnosti pri mladem dekletu vidi komedijo in ne, denimo, konca sveta. Prav tako se ne zadovolji z ravnijo nekaterih novej\u0161ih hollywoodskih komedij na temo prebujajo\u010de se mladostni\u0161ke spolnosti, ki na ra\u010dun pohote zgolj zbija neokusne \u0161tose in gege ter utrjuje stereotipe. Nasprotno, z neposrednim prikazom Almine nesprejemljive strasti in s prepri\u010dljivim nastopom glavne junakinje Helene Beigsholm ter z zabavnimi dialogi stranskih likov, ki jih spretno re\u017eijsko obravnava, Dej mi, no!<\/strong> deluje kot nepretenciozen, a povsem prepri\u010dljiv filmski izdelek.\u00ab
– Jela Kre\u010di\u010d, Delo<\/em><\/p>\n

\u00bbRe\u017eiserki uspe s tem filmom (njenim prvencem) zgodbo o najstni\u0161ki spolnosti predstaviti z ravno pravo mero pristnosti in humorja, da ostane lahkotna in zabavna, in \u010deprav se ne izogiba kontroverznosti (\u017ee to, da imajo najstnice spolno slo, je za marsikoga tabu), tudi ne zaide v eksploatacijo ali moraliziranje. Predvsem pa gledalcu ponudi prisr\u010den, zabaven in o\u010darljiv film.\u00ab
– Igor Harb, Vikend<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Komedija norve\u0161ke re\u017eiserke z osve\u017eujo\u010do odkritosr\u010dnostjo in nagajivim humorjem raziskuje pogosto prezrto temo neobvladljivega spolnega apetita pri najstni\u0161kih dekletih. Film nas dobrohotno opomni, da smo bili neko\u010d vsi mladi, zbegani in pohotni.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":2970,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/2969"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/2970"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2969"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}