{"id":2959,"date":"2026-05-07T08:34:23","date_gmt":"2026-05-07T06:34:23","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/onstran-zice\/"},"modified":"2026-05-07T08:47:26","modified_gmt":"2026-05-07T06:47:26","slug":"onstran-zice","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/onstran-zice\/","title":{"rendered":"Onstran \u017eice"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Otro\u0161tvo je nemara edini \u010das, ko se \u010dlovek lahko svobodno in brezskrbno prepu\u0161\u010da neobvezujo\u010demu toku \u017eelja. V tem obdobju je najbolj dojemljiv, a tudi najbolj ranljiv: podobe in izku\u0161nje tega \u010dasa ga zaznamujejo za vse \u017eivljenje. V dobrem, seveda; a \u017eal tudi v slabem.<\/p>\n

Film se sprehodi skozi manj znane pokrajine druge svetovne vojne, opisovane skozi otro\u0161ko perspektivo. Preplet spominov se strne v ganljivo pripoved pre\u017eivelih iz tabori\u0161\u010da Gonars, kamor so bili pregnani iz razli\u010dnih koncev dana\u0161nje Slovenije, predvsem iz Ljubljane, Ko\u010devja, Gorskega Kotarja in Istre, pa tudi prepeljani iz tabori\u0161\u010da na Rabu. Bili so premladi, da bi vedeli, zakaj so tam, a dovolj zreli, da jim ni zmanjkalo volje do \u017eivljenja, pa tudi do ustvarjanja ne. \u00bbTo je bil edinstven primer v okupirani Evropi \u2013 da so otroci \u0161e v \u010dasu vojne pisali o svojem trpljenju,\u00ab pove eden od pri\u010devalcev. Preteklost je izhodi\u0161\u010de za prihodnost: ve\u010d kot \u0161estdeset let pozneje otroci v razredu berejo spise, ki so jih pisali po internaciji njihovi vrstniki, jih ilustrirajo, zastavljajo vpra\u0161anja … Njihov pogled na dogodke je druga\u010den od pogleda odraslih, zato pa ni\u010d manj prizemljen; vpra\u0161anja, ki na prvi pogled zvenijo naivno, so v resnici mnogo bolj jasna in zavezujo\u010da, saj terjajo prav tak\u0161ne odgovore.<\/p>\n

Celove\u010derni dokumentarni film Onstran \u017eice <\/strong>je pretresljiv preplet spominov pre\u017eivelih iz koncentracijskega tabori\u0161\u010da Gonars, ki so otro\u0161tvo pustili na notranji strani bode\u010de \u017eice. Zbrana pri\u010devanja otrok so mnogo ve\u010d kot opomin na eno najve\u010djih grozot 20. stoletja; so predvsem izpovedi posameznikov, ki so zbrali dovolj poguma in obrnili stran v novo \u017eivljenje.<\/p>\n

zanimivosti<\/strong>
Letos mineva sedemdeset let od za\u010detka internacij Slovencev in Hrvatov v italijanska koncentracijska tabori\u0161\u010da.<\/p>\n

6. aprila 1941 sta Hitler in Mussolini okupirala Jugoslavijo. Slovensko ozemlje sta si razdelili Nem\u010dija in Italija, slednja je oblikovala Ljubljansko provinco. Italijanska vojska je od jeseni 1942 na obmo\u010dju ju\u017eno od Ljubljane izvedla vrsto napadov na civilno prebivalstvo, da bi zaustavila slovensko odporni\u0161ko gibanje. Proti civilistom je uporabljala iste metode kot nacisti na vzhodni fronti: po\u017eiganje vasi, streljanje talcev in mno\u017ei\u010dne deportacije v koncentracijska tabori\u0161\u010da, da bi tako partizani ostali brez podpore prebivalstva.<\/p>\n

Ve\u010d kot 30.000 ljudi je bilo interniranih, ve\u010dinoma \u017eenske, pa tudi starej\u0161i in otroci. V Gonarsu, v videmski pokrajini de\u017eele Furlanije Julijske krajine v bli\u017eini mesta Palmanova in stare avstro-ogrsko-italijanske meje, je od pomladi 1942 do septembra 1943 delovalo koncentracijsko tabori\u0161\u010de za civiliste. V osemnajstih mesecih je v Gonarsu umrlo 509 ljudi, od tega 71 otrok, mlaj\u0161ih od enega leta. Leta 1973 so na pobudo Federativne Socialisti\u010dne Republike Jugoslavije v Gonarsu zgradili spomenik 453 ljudem, ki tam po\u010divajo.<\/p>\n

V tabori\u0161\u010du Gonars so bili internirani priznani slovenski akademski slikarji in tudi nekateri samouki. Zapustili so obse\u017een in neprecenljiv opus likovnih del, ki kot edino ohranjeno vizualno gradivo (hrani ga Muzej novej\u0161e zgodovine) pri\u010da o takratnem trpljenju in grozotah. Med njimi so bili Nikolaj Pirnat, Drago in Nande Vidmar, Stane Kumar, Vlado Lamut, Marijan Tr\u0161ar, Slavko Balentin in drugi.<\/p>\n

Pomemben dokument \u010dasa, ki pri\u010da o dogodkih pred, med in po internaciji, so tudi spisi otrok, ki so nastali po vrnitvi domov, v takratnih partizanskih \u0161olah. Priredili so tekmovanji s terapevtsko-spominsko vsebino Otroci nam govorijo<\/em> in Na\u0161 otrok v internaciji<\/em>. Z zapisovanjem in risanjem travmati\u010dnih izku\u0161enj iz tabori\u0161\u010dnih dni naj bi otrokom pomagali premagati travme in posledice, ki sta jih v njih pustili vojna in izku\u0161nja tabori\u0161\u010da.<\/p>\n

Pri pisanju scenarija za film Onstran \u017eice<\/strong> je re\u017eiserju pomagal slovenski zgodovinar dr. Boris Gomba\u010d, ki je skupaj z Metko Gomba\u010d in Dariom Mattiusijem izpeljal raziskavo, postavil razstavo in objavil publikacijo Ko je umrl moj o\u010de \u2013 Risbe in pri\u010devanja iz koncentracijskih tabori\u0161\u010d na italijanski vzhodni meji<\/em> (1942\u20131943).<\/p>\n

\u00a0iz prve roke<\/strong>
\u00bb\u0160ele pred kratkim sem izvedel, da je le nekaj kilometrov stran od mojega doma v Furlaniji neko\u010d stalo italijansko koncentracijsko tabori\u0161\u010de. \u010ceprav njegova razse\u017enost ni primerljiva z nacisti\u010dnimi, je bilo tabori\u0161\u010de v Gonarsu kraj trpljenja in smrti. Rad pripovedujem zgodbe, ki so na neki na\u010din povezane z mano in se navezujejo na tematiko mojega preteklega dela.
Moja pozornost do otro\u0161kega sveta, pomen spomina in njegovo spreminjanje skozi \u010das so me privedli do Gonarsa. Brez kakr\u0161ne koli retorike sem \u017eelel odkriti, kaj se skriva za tistimi otro\u0161kimi risbami, ki govorijo o trpljenju, a tudi o sanjah in upanju. Kaj je ostalo od tistih spominov in kaj od tega so vnuki takratnih otrok ohranili danes.
Pri\u010devalci se spominjajo svojih travm, nevidnih znamenj, ki jih spremljajo skozi \u017eivljenje. Rde\u010da nit dokumentarnega filma, s katero sem \u017eelel vstopiti v preteklost in jo hkrati zapustiti, je otro\u0161tvo. Besede in risbe takratnih otrok skozi o\u010di dana\u0161njih.
Film ni zgodba s sre\u010dnim koncem, ampak preprosto pri\u010devanje, ki dokazuje, da humanost in solidarnost lahko prevladata nad sovra\u0161tvom.\u00ab
– Dorino Minigutti, re\u017eiser in scenarist<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Dorino Minigutti (rojen leta 1961 v Palmanovi) je italijanski scenarist, re\u017eiser in producent. V sodelovanju z De\u017eelnim sede\u017eem RAI za Furlanijo Julijsko krajino ter drugimi javnimi upravami in ustanovami je posnel vrsto dokumentarnih in didakti\u010dnih filmov s socialno vsebino. Od leta 1993 dalje je za Univerzo v Vidmu napisal in re\u017eiral nekaj didakti\u010dnih filmov v furlanskem jeziku v okviru projektov EU za manj\u0161inske jezike. Med drugim je realiziral filme: Il parco, l\u2019acqua e la luna<\/strong> (Park, voda in luna<\/strong>, 1994, nagrada Libero Bizzari), Il filo rosso<\/strong> (Rde\u010da nit<\/strong>, 1998, prva nagrada na pregledu Videoland) in N\u00fbfcent \u2013 Videosclesis dal Fri\u00fbl<\/strong> (20. stoletje. Videoutrinki iz Furlanije<\/strong>, 2006, prva nagrada Mario Quargnolo in prva nagrada Renato Appi). Dokumentarni film Onstran \u017eice<\/strong> se je oblikoval kot mednarodna koprodukcija po udele\u017ebi Dorina Miniguttija ter producentov Ale\u0161a Doktori\u010da in Irene Markovi\u0107 na medregijski delavnici EURODOC v italijanski Gorici leta 2009. Dorino Minigutti trenutno dela na projektu o zasebnih avdiovizualnih arhivih in zgodovinskem spominu od konca druge svetovne vojne do danes.<\/p>\n

Premieri sledi sre\u010danje s filmskimi ustvarjalci.<\/strong> Med drugim se bomo pogovarjali tudi o nedavno izdanem romanu v stripu Italijanska zima<\/em> Davida Toffola.<\/p>\n

Italijanska zima<\/em> o\u017eivlja spomin na slovenske dr\u017eavljane, ki jih je fa\u0161isti\u010dni re\u017eim od jeseni leta 1941 preganjal in zaprl v razna koncentracijska tabori\u0161\u010da po Italiji. \u00bbKnjiga ni kronika ali reporta\u017ea, ampak zgodba, ki so jo navdihnili resni\u010dni dogodki. Je refleksija o tragediji deportacije, o etni\u010dnem \u010di\u0161\u010denju, o norem italijanskem na\u010drtu med drugo svetovno vojno. Gre za zgodovinska dejstva, ‘filtrirana’ skozi mojo domi\u0161ljijo in ljubezen do stripa,\u00ab je izjavil Toffolo. Urednik knjige Igor Prassel je povedal: \u00bbStrip je eden redkih poskusov italijanskega opravi\u010dila za dogodke iz polpretekle zgodovine in obenem ka\u017ee, da lahko stripovska oblika \u0161e kako dobro spregovori o resnih in bole\u010dih zgodovinskih temah.\u00ab Risani roman je izdalo Dru\u0161tvo za o\u017eivljanje zgodbe 2 koluta, v sozalo\u017eni\u0161tvu z zalo\u017ebo ZRC.<\/p>\n

Film so sofinancirali Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Fondo Audiovisivo FVG, Hrvatski audiovizualni centar, Comune di Gonars in Grad Rijeka.<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Celove\u010derni dokumentarni film Onstran \u017eice je pretresljiv preplet spominov pre\u017eivelih iz koncentracijskega tabori\u0161\u010da Gonars, ki so otro\u0161tvo pustili na notranji strani bode\u010de \u017eice. Zbrana pri\u010devanja otrok so mnogo ve\u010d kot opomin na eno najve\u010djih grozot 20. stoletja; so predvsem izpovedi posameznikov, ki so zbrali dovolj poguma in obrnili stran v novo \u017eivljenje.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":2960,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/2959"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/2960"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2959"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}