{"id":2925,"date":"2020-01-03T13:03:38","date_gmt":"2020-01-03T12:03:38","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/kdo-se-boji-crnega-moza\/"},"modified":"2020-01-03T13:34:22","modified_gmt":"2020-01-03T12:34:22","slug":"kdo-se-boji-crnega-moza","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/kdo-se-boji-crnega-moza\/","title":{"rendered":"Kdo se boji \u010drnega mo\u017ea"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
1944. Nekje v okupirani Srednji Evropi. Ve\u010dkulturni trikotnik med pastir\u010dkom in dvema \u010dastnikoma z nasprotnih strani v \u010dutni in \u010dustveni alpski zgodbi o dveh melodijah in eni pi\u0161\u010dalki.<\/p>\n

Kdo se boji \u010drnega mo\u017ea<\/strong> je poklon zgodovini slovenskega filma in filmski umetnosti na splo\u0161no.<\/p>\n

zanimivosti<\/strong>
Mednarodno igralsko zasedbo sestavljajo Tilen Lapajne, ki je imel med snemanjem \u0161est let in pol, ameri\u0161ki igralec Wayne T. Carr ter Nemca Klaus B. Wolf in Michael Kranz. Slednji je nastopil tudi v Hanekejevem Belem traku<\/strong> in v Tarantinovih Neslavnih barabah<\/strong>, Tilen Lapajne pa je prav zaradi igre v filmu Kdo se boji \u010drnega mo\u017ea?<\/strong> pozneje dobil vlogo v celove\u010dercu Dvojina<\/strong> re\u017eiserja Nejca Gazvode.<\/p>\n

Za slikovno obdelavo je poskrbel Dunaj\u010dan Willi Willinger, ki vedno skrbi za podobe v filmih Michaela Hanekeja in Ulricha Seidla (dunajski laboratorij Listo je prav za film Kdo se boji \u010drnega mo\u017ea?<\/strong> nadgradil postopek obdelave, ki so ga uporabili pri Hanekejevem filmu Beli trak<\/strong>).<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbMoj pokojni o\u010de, ki je na posebni projekciji na sre\u010do \u0161e uspel videti ta film na velikem platnu, je bil v \u010dasu druge svetovne vojne otrok, v letih kot njegov vnuk v tem filmu. Pozneje je moj o\u010de pel v pevskem zboru, ki je izvedel Kek\u010devo pesem<\/em> za prvega Kekca<\/strong>. To pa je tudi moja edina intimna vez s to slovensko klasiko, ki mi, kot ve\u010dina mladinskih filmov, nikoli ni prirasla k srcu. Niti kot otroku. \u017de takrat se mi je, pa naj se to sli\u0161i \u0161e tako bogokletno, Kekec<\/strong> zdel \u0161lampast film, \u010deprav dr\u017ei, da je sr\u010den. O\u010detovo otro\u0161tvo sredi vojne vihre je bilo tako moj prvi motiv za re\u017eijo kratkega filma po petnajstih letih, a o slednjem sem za\u010del resneje razmi\u0161ljati, ko sem sredi prej\u0161njega desetletja v Slovenski kinoteki v filmu Sergeant Jim<\/strong>, ameri\u0161ki razli\u010dici Doline miru<\/strong>, videl krasen prizor, ki je bil v slovenskem izvirniku menda cenzuriran. V slovenskem prostoru bo obremenjenost s podobami iz Doline miru<\/strong> verjetno nerodna prtljaga za do\u017eivljanje mojega filma, morda pa bo vendarle nekak\u0161na dodana vrednost. Za tujce je to ozadje povsem irelevantno. To zelo dobro vem po avdicijah v New Yorku, kjer so vsi \u010drnski igralci, ki so se uvrstili v o\u017eji izbor za vlogo ameri\u0161kega letalca, to zgodbo sprejeli kot zavzemanje za \u010drnsko vpra\u0161anje, kot nekak\u0161en I have a dream <\/em>film, kar je zame kompliment. Kot referen\u010dno izhodi\u0161\u010de za ta kratki film pa je bil od Franceta \u0160tiglica zame pomembnej\u0161i Michael Haneke in njegov Beli trak<\/strong>. Tudi zato sem film dokon\u010dal v dunajskem laboratoriju z dolgoletnimi sodelavci omenjenega mojstra. Z njimi sem bil v stiku \u017ee precej pred snemanjem filma. Prav z izku\u0161njami z Belim trakom<\/strong> so na Dunaju tokrat tehni\u010dno \u0161e nadgradili postopek digitalne obdelave in izdelave \u010drno-bele podobe. Kdo se boji \u010drnega mo\u017ea?<\/strong> je moj poklon zgodovini slovenskega filma in umetnosti nasploh, pa tudi spodbuda v stanju nenehne mentalno pre\u017eivetvene okupacije, ki je je na\u0161a filmska umetnost dele\u017ena \u017ee vse od svojih za\u010detkov. Predvsem pa je ta film moj naslednji korak k emocijam, ki so v filmih zame bistvenega pomena. Je tudi lakmusov papir za kompetentnost vehementnih ume\u0161\u010devalcev. Povr\u0161ni gledalci bodo film morda uvrstili med mladinske. Otrok, ki odra\u0161\u010da sredi vojne, in naslov naj vas zato ne zavedeta.\u00ab
– Janez Lapajne, avtor<\/p>\n

portret avtorja
Kdo se boji \u010drnega mo\u017ea?<\/strong> je Lapajnetov prvi kratki film po mednarodno uspe\u0161nem diplomskem delu \u010crepinjice<\/strong> iz leta 1997. V zadnjem desetletju se je re\u017eiser podpisal pod tri odmevne celove\u010derce: \u0160elestenje<\/strong> (2002), Kratki stiki<\/strong> (2006) in Osebna prtljaga<\/strong> (2009).<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbRe\u017eiser \u0160elestenja<\/strong>, Kratkih stikov<\/strong> in Osebne prtljage<\/strong> je tokrat posnel 25-minutno \u010drno-belo bravuro, ki deluje kot poklon slovenskemu filmu, predvsem pa filmu kot umetnosti, ki meri v sredo gledal\u010devih \u010dustev. Gre za film o epizodi nekega samotnega otro\u0161tva sredi Alp v okupirani Evropi druge svetovne vojne, kjer se osamljeni pastir\u010dek znajde med nasprotujo\u010dima si stranema, \u010dastnikoma nem\u0161ke in zavezni\u0161ke vojske. Kdo je v tej vrhunski miniaturi \u010drni mo\u017e in kdo se ga boji, Lapajne sofisticirano izpelje prek ene pi\u0161\u010dali in dveh melodij \u2013 to pa \u0161e ne pomeni, da je \u010drni volk razkrinkan in strah pregnan. \u0160e ena mo\u017ena metafora sodobne slovenske kinematografije za \u017eurnalisti\u010dno rabo? Morda. Morda pa tudi kaj ve\u010d od tega.\u00ab
– \u017denja Leiler, Pogledi<\/em><\/p>\n

\u00bbKratek film anekdoti\u010dno vojno situacijo razvije v mojstrsko vinjeto na temo najgloblje humane komunikacije, ki pre\u010di meje kultur, dru\u017ebenih razredov, nacij in jezikov, to pa sporo\u010da tako na slikovni ravni kot z domiselno glasbeno pripovedjo in seveda izvrstnim vodenjem multikulturne igralske zasedbe. Kljub temu, da gre za kratek film, je v razvoju zgodbe Lapajne ves \u010das suvereno nepredvidljiv, saj vsaka situacija odpre nove mo\u017enosti, iz \u010desar izhaja tudi nelagoden suspenz.\u00ab
– Gorazd Tru\u0161novec, Radio Slovenija<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Kdo se boji \u010drnega mo\u017ea je poklon zgodovini slovenskega filma in filmski umetnosti na splo\u0161no.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":2926,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/2925"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/2926"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2925"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}