{"id":2923,"date":"2020-05-18T10:50:07","date_gmt":"2020-05-18T08:50:07","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/umetnik\/"},"modified":"2020-05-18T11:02:10","modified_gmt":"2020-05-18T09:02:10","slug":"umetnik","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/umetnik\/","title":{"rendered":"Umetnik"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Hollywood leta 1927. Obdobje nemega filma se po\u010dasi pribli\u017euje svojemu koncu. George Valentin je eden nespornih filmskih idolov; prepoznaven po ozkih br\u010dicah in zna\u010dilni beli ve\u010derni opravi igra v eksoti\u010dnih pripovedih o intrigah in neustra\u0161nih podvigih. Na premieri svojega novega filma spozna Peppy Miller, mlado in \u017eivahno igralko na poti do uspeha. Medtem ko se Peppy po\u010dasi vzpenja na hollywoodski lestvici, se George znajde pred razpotjem: naj sprejme zvo\u010dni film ali pa tvega zdrs v pozabo.<\/p>\n

Umetnik<\/strong> je prisr\u010den in zabaven poklon klasi\u010dnemu obdobju ameri\u0161ke kinematografije. Zdru\u017eujo\u010d komedijo, romanco in melodramo izrisuje zgodbo o epohalnem trenutku filmske zgodovine in je hkrati sam natanko tisto, kar slavi: \u010drno-beli nemi film, ki se, da bi o\u010daral ob\u010dinstvo, zana\u0161a na podobe, igralce in glasbo. Eden najbolj nagrajevanih filmov leta 2011 je med drugim prejel oskarja za najbolj\u0161i film, re\u017eijo, glavnega igralca, izvirno glasbo in kostumografijo.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbFilmov ne snemam, da bi poustvaril resni\u010dnost. Ustvariti \u017eelim predstavo, v kateri bodo ljudje lahko u\u017eivali in pri tem ne pozabili, da je natanko to \u2013 predstava. Zanima me stilizacija realnosti, mo\u017enost poigravanja s kodami. Tako sem dobil idejo o filmu, ki bi se dogajal v poznih dvajsetih in zgodnjih tridesetih, in ki bi ga posnel v \u010drno-beli tehniki. \/\u2026\/ Osredoto\u010dil sem se na zadnjih pet let dobe nemega filma, predvsem ameri\u0161kega. Po moje so bili to najbolj\u0161i filmi; tudi postarali so se elegantno. Na\u010din podajanja zgodb v ameri\u0161kih nemih filmih pravzaprav ni zelo druga\u010den od na\u010dina podajanja dandana\u0161njih filmov.\u00ab
– Michel Hazanavicius, re\u017eiser<\/p>\n

zanimivosti<\/strong>
Kinodvor je idealen kraj za do\u017eivetje te popolne replike hollywoodske uspe\u0161nice iz znamenitega obdobja studijskega ustvarjanja dvajsetih let. Kinematograf, ki je svoja vrata odprl oktobra 1923 s kostumsko dramo Mladi Medardo <\/strong>(Der junge Medardus<\/strong>) Mih\u00e1lyja Kert\u00e9sza (bolj znanega kot Michael Curtiz, re\u017eiser Casablance<\/strong>), je skozi vso dobo nemega filma prikazoval vrhunsko hollywoodsko in evropsko filmsko produkcijo. V letu 1927, v katero je ume\u0161\u010den tudi Umetnik<\/strong>, si je takratno ob\u010dinstvo v kinu Ljubljanski dvor lahko ogledalo filme vodilnih ameri\u0161kih re\u017eiserjev, med drugim Clarencea Browna, Raoula Walsha, Charlieja Chaplina in Busterja Keatona. Tu so bili premierno prikazani ‘art filmi’ presti\u017enih evropskih filmskih ustvarjalcev: Langov Metropolis<\/strong>, Faust <\/strong>F.W. Murnaua ter filmi Victorja Sj\u00f6str\u00f6ma, Marcela L’Herbiera in Walterja Ruttmanna, ki jih danes poznamo kot klasi\u010dna dela. V novem gorni\u0161kem filmu Arnolda Fancka Sveta gora<\/strong> (Der Heilige Berg<\/strong>) je nastopila Leni Riefenstahl. Eden hitov Ljubljanskega dvora leta 1927 je bil \u017dena demon <\/strong>(The Temptress<\/strong>) <\/strong>Freda Nibla z Greto Garbo, Antoniom Morenom in Lionelom Barrymorom v glavnih vlogah. Za predstave, ki so se zvrstile v \u0161tirih dneh, je bilo prodano ni\u010d manj kot 6485 vstopnic. (vir: Slovenska kinoteka<\/em>)<\/p>\n

portret avtorja
Michel Hazanavicius<\/strong> (rojen leta 1967) je francoski filmski re\u017eiser, scenarist in igralec. Leta 2006 je navdu\u0161il kritike s svojim donosnim drugim celove\u010dercem, iskrivo parodijo na vohunske filme OSS 117: Le Caire, nid d’espions<\/strong>, v katerem sta igrala Jean Dujardin in B\u00e9r\u00e9nice Bejo. Nadaljevanje, OSS 117: Rio ne r\u00e9pond plus<\/strong> iz leta 2009, je utrdilo Hazanaviciusov sloves re\u017eiserja umetni\u0161kih in med ob\u010dinstvom priljubljenih del. Legendarni filmski mojstri, ki jih ob\u010duduje, so vsi po vrsti za\u010deli pri nemih filmih: Alfred Hitchcock, Fritz Lang, John Ford, Ernst Lubitsch in F.W. Murnau. Na podelitvi oskarjev, kjer je slavil njegov Umetnik<\/strong>, je dejal: \u00bbRad bi se zahvalil trem ljudem: Billyju Wilderju, Billyju Wilderju in Billyju Wilderju.\u00ab<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbSe spominjate starih \u010dasov, ko so bili filmi veli\u010dastni, \u010darobni in nemi? Tudi jaz se ne. A prav prehajanje nemega obdobja iz spomina v mit je tema Hazanaviciusovega osupljivega filmskega objet d\u2019art.<\/em> To ni filmska zgodovina, temve\u010d velikodu\u0161en, ganljiv in malce nor izraz brezmejne ljubezni do filma. \/\u2026\/ Mogo\u010de malo manj kot velik film, a o\u010darljiv spomin na tako reko\u010d vse, kar filme dela velike.\u00ab
– A.O. Scott, The New York Times<\/em><\/em><\/p>\n

\u00bbUmetnik<\/strong> je v mnogih pogledih \u2013 v vseh pogledih \u2013 velik dose\u017eek. Nemi film \u2013 ali bolje zvo\u010dni film z glasbeno podlago \u2013 izpri\u010duje tak\u0161no formalno mojstrstvo, da bi ga zlahka zamenjali za resni\u010dno klasiko. \/\u2026\/ plod resnih raziskav, iskrenega spo\u0161tovanja in ljubezni \/\u2026\/ Ob gledanju Umetnika<\/strong> se zavemo, koliko so filmi izgubili ob doseganju vedno ve\u010dje tehni\u010dne izpopolnjenosti. \/\u2026\/ Konec koncev je to tragedija, ki jo film resni\u010dno raziskuje: zaton in izumrtje medija, ki je zdru\u017eil svet in ki ga lahko vsakdo izkusi na enak na\u010din \/\u2026\/. Na tanko\u010duten in izviren na\u010din \u017ealuje za ne\u010dim, \u010desar ni ve\u010d, a hkrati uprizori vstajenje od mrtvih, saj v Dujardinovem nastopu odkrijemo nekaj izjemnega in \u010dudovitega: po okoli osemdesetih letih prvi resni\u010dno velik igralski nastop v nemem filmu.\u00ab
– Mick LaSalle, San Francisco Chronicle<\/em><\/p>\n

\u00bbUmetnik<\/strong> je \u010dude\u017e dobe, prav tako kot Avatar<\/strong>, \u010deprav je njegov pristop ravno nasproten. Dale\u010d od tega, da bi sprejemal najnovej\u0161o tehnologijo; to je veli\u010dastna vrnitev v preteklost, \u010drno-beli nemi film, ki mu uspe nemogo\u010de: ujeti ravnote\u017eje med tradicijo preteklosti in zahtevami sedanjosti; hkrati ostati zvest videzu in duhu minulega \u010dasa ter ustvariti izjemno sodoben, duhovit in zabaven film. Poglej si ta film, mogo\u010dni Hollywood, in se raduj.\u00ab
– Kenneth Turan, Los Angeles Times<\/em><\/p>\n

\u00bbMojstrstva nemega Umetnika<\/strong> besede ne morejo opisati.\u00ab
– Claudia Puig, USA Today<\/em><\/p>\n

\u00bbUmetnik<\/strong> bo dragocena izku\u0161nja tako za tiste, ki so dovolj stari, da se \u0161e spominjajo obdobja pred zvokom, kot za tiste, ki v svojem \u017eivljenju \u0161e niso videli nemega filma. \/\u2026\/ Kot Pojmo v de\u017eju <\/strong>(Singin’ in the Rain<\/strong>), film ki v ve\u010d kot enem pogledu spominja na Umetnika<\/strong>, je pri\u010dujo\u010de delo redek primer filmske perfekcije.\u00ab
– Laura Kern, Film Comment<\/em><\/p>\n

\u00bbUmetnik<\/strong>, ki vsebuje elemente filmov Zvezda je rojena <\/strong>(A Star Is Born<\/strong>) in Pojmo v de\u017eju<\/strong>, <\/strong>je rariteta in duhovit film, ki bo navdu\u0161il mno\u017eice.\u00ab
– Liam Lacey, Globe and Mail<\/em><\/p>\n

\u00bbKako je francoski re\u017eiser z neizgovorljivim priimkom s filmom, v katerem ne govorijo, odgovoril na h’woodske blockbusterje, ki veliko govorijo, a veliko zamol\u010dijo. \/\u2026\/ Umetnik <\/strong>izgleda kot igrivi filmski hek<\/em>. Kot duhovita aktivisti\u010dna subverzija. Kot protestni napad Anonymusov. \/\u2026\/ Umetnik<\/strong> je odgovor na tisto, kar je film izgubil z zvokom, dialogi, govorjenjem in govore\u010dimi obrazi.\u00ab
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n

\u00bb\/\u2026\/ eden najbolj preprostih, a vseobse\u017enih filmov zadnjega desetletja in si vsekakor zaslu\u017ei ogled v kinu. \/\u2026\/ Zaslu\u017eeni zmagovalec.\u00ab
– Igor Harb, Vikend<\/em><\/p>\n

\u00bbHazanavicius, ki sicer pravi, da ga ne zanima realnost, ampak stilizacija realnosti, je’ spretno povezal svoj izlet v filmsko preteklost z refleksijo te preteklosti in samorefleksijo lastnega potovanja. Skratka, Umetnik<\/strong> deluje nadvse moderno.\u00ab
– Bojan Kav\u010di\u010d, Stop<\/em><\/p>\n

\u00bb\u010ce je v vas le kan\u010dek ljubitelja filmov, potem Umetnika<\/strong> ne smete prezreti. Leto\u0161nji oskarjevski zmagovalec je resda povsem druga\u010den od trenutne kinoponudbe \/..\/, a si velja utrgati uro in pol \u010dasa ter se prepustiti drzni mojstrovini, ki vas bo brez barv, s skromno bero besed in dobro mero nostalgije popeljala v neskon\u010dno bogat filmski svet.\/..\/ Umetnik je izjemen spoj filmskih atributov, ki kljub pridihu preteklosti dokazuje, da so prave umetnine ve\u010dne.\u00ab
– Damjan Vinter, Ve\u010der<\/em><\/p>\n

\u00bbMorda je Malickovo Drevo \u017eivljenja<\/strong> \/\u2026\/ spravilo \u010dlane Akademije v dilemo, ali se film ukvarja s kreacionizmom ali z darvinizmom, in so se mu zaradi tega pri nagradah previdno izognili \u2013 pri Umetniku<\/strong> namre\u010d te dileme ni. Njegova resni\u010dna lekcija ni v kreacionisti\u010dni ideji, da bo resni\u010dna ljubezen na koncu re\u0161ila vse, ampak v darvinisti\u010dnem sporo\u010dilu: prilagodi se ali propadi, bejbi. Te\u017eko boste na\u0161li film, ki bi bolj natan\u010dno zadel duha \u010dasa. V \u010drno.\u00ab
– Gorazd Tru\u0161novec, Ekran<\/em><\/p>\n


<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Umetnik je prisr\u010den in zabaven poklon klasi\u010dnemu obdobju ameri\u0161ke kinematografije. Zdru\u017eujo\u010d komedijo, romanco in melodramo izrisuje zgodbo o epohalnem trenutku filmske zgodovine in je hkrati sam natanko tisto, kar slavi: \u010drno-beli nemi film, ki se, da bi o\u010daral ob\u010dinstvo, zana\u0161a na podobe, igralce in glasbo. Eden najbolj nagrajevanih filmov leta 2011 je med drugim prejel oskarja za najbolj\u0161i film, re\u017eijo, glavnega igralca, izvirno glasbo in kostumografijo.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":2924,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/2923"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/2924"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2923"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}