{"id":2897,"date":"2026-05-07T08:43:53","date_gmt":"2026-05-07T06:43:53","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/locitev\/"},"modified":"2026-05-07T08:47:25","modified_gmt":"2026-05-07T06:47:25","slug":"locitev","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/locitev\/","title":{"rendered":"Lo\u010ditev"},"content":{"rendered":"<p><strong>zgodba<\/strong><br \/>Simin, ki bi rada zapustila Iran in tako omogo\u010dila h\u010derki bolj\u0161e \u017eivljenje, zaprosi za lo\u010ditev, saj njen mo\u017e Nader no\u010de zapustiti svojega bolnega o\u010deta. Sodi\u0161\u010de ne ugodi njeni pro\u0161nji, zato se Simin vrne v hi\u0161o svojih star\u0161ev, h\u010derka Termeh pa se odlo\u010di ostati ob o\u010detu. Ko Nader najame mlado pobo\u017eno \u017eensko, da bi mu pomagala skrbeti za o\u010deta, ne sluti, da mu ta nekaj prikriva \u2026<\/p>\n<p><strong>iz prve roke<\/strong><br \/>\u00bb<strong>Lo\u010ditev <\/strong>je detektivka brez detektivov. Ob\u010dinstvo je tisto, ki mora razvozlati uganke; odgovorov bo toliko, kot je gledalcev. Film ne vsiljuje idej in ne ponuja odgovorov, pa\u010d pa postavlja vpra\u0161anja. \/\u2026\/ \u010casi, ko je bil re\u017eiser vzvi\u0161en nad svojim ob\u010dinstvom, ko je nastopal kot usmerjevalec ali glasnik, so po mojem mnenju minili. Gledalci so manj pasivni in bolj vpleteni v zgodbo; ob gledanju filma izberejo svoje stali\u0161\u010de. Vlogo detektiva zato prepu\u0161\u010dam gledalcu.\u00ab<br \/>&#8211; Asghar Farhadi, re\u017eiser in scenarist<\/p>\n<p><strong>portret avtorja<\/strong><br \/>Iranski filmski ustvarjalec Asghar Farhadi (rojen l. 1972) je diplomiral iz filmske re\u017eije na teheranski univerzi. V \u010dasu \u0161tudija je napisal in re\u017eiral ve\u010d gledali\u0161kih iger ter re\u017eiral nekaj priljubljenih televizijskih serij. Leta 2001 je skupaj z re\u017eiserjem Ebrahimom Hatamikio napisal scenarij za uspe\u0161en film <strong>Ertefae Past<\/strong>, dve leti kasneje pa posnel svoj re\u017eijski prvenec <strong>Raghss dar ghobar<\/strong>. \u0160ir\u0161e mednarodno priznanje mu je prinesel \u010detrti celove\u010derec <strong>Darbareye Elly<\/strong>, s katerim je leta 2009 osvojil berlinskega srebrnega medveda za najbolj\u0161o re\u017eijo in nagrado za najbolj\u0161i igrani dolgometra\u017eec na filmskem festivalu Tribeca. <strong>Lo\u010ditev<\/strong> je re\u017eiserjev peti celove\u010derni film.<\/p>\n<p><strong>kritike<\/strong><br \/>\u00bbNajbolj\u0161i film leta. Zdru\u017euje zgodbo, vredno velikega romana, s \u010dustveno silovitostjo velike melodrame. \/\u2026\/ <strong>Lo\u010ditev<\/strong> bo postala ena tistih ve\u010dnih mojstrovin, ki jo bodo gledali \u0161e \u010dez desetletja.\u00ab<br \/>&#8211; Roger Ebert<\/p>\n<p>\u00bbFarhadi izkazuje obvladovanje preiskovalnega tempa, ki spominja na klasika Hitchcocka, in ob\u010dutek za eti\u010dne odtenke, ki je \u010disto njegov. Naletel je na zgodbo, ki ne govori le o mo\u0161kih in \u017eenskah, otrocih in star\u0161ih ter sodstvu in veri v dandana\u0161njem Iranu, temve\u010d na\u010denja kompleksna in globalno pomembna vpra\u0161anja odgovornosti, subjektivnosti in kontingence &#8216;izrekanja resnice&#8217;, pri\u010da pa tudi o tem, kako tanka je lahko \u010drta med neomajnostjo in ponosom \u2013 posebno mo\u0161kim \u2013 ter sebi\u010dnostjo in tiranijo.\u00ab<br \/>&#8211; Lee Marshall, <em>Screen Daily<\/em><\/p>\n<p>\u00bbOzna\u010diti jo za mojstrovino bi bilo podcenjevanje.\u00ab<br \/>&#8211; Dave Fear, <em>Time Out New York<\/em><\/p>\n<p>\u00bbNavidezno preprost na pripovedni ravni, a moralno, psiholo\u0161ko in dru\u017ebeno kompleksen.\u00ab<br \/>&#8211; Deborah Young, <em>The Hollywood Reporter<\/em><\/p>\n<p>\u00bbIzjemno spretno narejena dru\u017einska drama z mnogo \u0161ir\u0161im dru\u017ebenim pomenom, brezhibno odigrana in zre\u017eirana, varljivo zadr\u017eanega sloga, ki nas zgrabi in ne spusti iz svojega prijema polni dve uri. \/\u2026\/ Film, ki je hkrati specifi\u010dno iranski \u2013 vpra\u0161anji verskih pravil in polo\u017eaja \u017eensk sta klju\u010dnega pomena \u2013 in univerzalen v svojih implikacijah, preiskuje pomembne teme krivde, greha in odre\u0161enja v neposrednem, navdu\u0161ujo\u010dem slogu \/\u2026\/.\u00ab<br \/>&#8211; Neil Young, <em>Tribune<\/em><\/p>\n<p>\u00bbEden najbolj navdu\u0161ujo\u010dih primerov iranskega socialnega realizma (in naturalisti\u010dne igre).\u00ab<br \/>&#8211; Jim Hoberman, <em>The Village Voice<\/em><\/p>\n<p>\u00bbSilno inteligenten, \u010dustveno in moralno kompleksen film, ki ne podcenjuje svojih gledalcev.\u00ab<br \/>&#8211; Philip Kemp, &#8216;Najbolj\u0161i filmi leta 2011&#8217;, <em>Sight &amp; Sound<\/em><\/p>\n<p>\u00bbMoralni labirint, zgrajen kot hitchcockovski <em>whodunit<\/em>, ki mimogrede razkrije relativnost resnice in hkrati pomete z vsemi na\u0161imi lagodnimi predsodki o Iranu na splo\u0161no in, bolj specifi\u010dno, \u0161eriatskem pravu.\u00ab<br \/>&#8211; Nick Roddick, &#8216;Najbolj\u0161i filmi leta 2011&#8217;, <em>Sight &amp; Sound<\/em><\/p>\n<p>\u00bbFarhadijev najbolj\u0161i film doslej dokazuje, da je duh Otta Premingerja \u0161e kako \u017eiv in da prebiva v Iranu: pri\u010dujo\u010da \u0161tudija \u2013 ne o tem, kdo ima prav in kdo ne, ampak o dobrem\/slabem na eni strani ter dobrem\/slabem na drugi \u2013 bi se lahko imenovala tudi <em>Anatomija splava<\/em>.\u00ab<br \/>&#8211; Brad Stevens, &#8216;Najbolj\u0161i filmi leta 2011&#8217;, <em>Sight &amp; Sound<\/em><\/p>\n<p>\u00bbFilm, ki si ga nedvomno morate ogledati. Varljiva hitchcockovska kriminalka, ki namige poseje tako skrbno, da jih boste po vsej verjetnosti zgre\u0161ili, in kompleksna filozofska pripoved, v kateri je vsak lik moralno kompromitiran.\u00ab<br \/>&#8211; Andrew O&#8217;Hehir, <em>Salon.com<\/em><\/p>\n<p>\u00bbZa <strong>Lo\u010ditev<\/strong> se zdi, da te\u010de kot \u017eivljenje; skrivnostno in ireverzibilno.\/\u2026\/ Film ne bi mogel biti bolj konkreten, bolj sodoben in bolj dramati\u010den.\u00ab<br \/>&#8211; Joe Morgenstern,\u00a0<em>Wall Street Journal<\/em><\/p>\n<p>\u00bb\u010ce je re\u017eiserju nekako uspelo, da lahko v Iranu ustvarja filme, jih distribuira in celo pridobi aktivno podporo politi\u010dne organizacije, kakr\u0161na je Farabi Foundation, to nikakor ni rezultat politi\u010dne kapitulacije z avtorjeve strani. \/\u2026\/ Farhadi tako kot v svojem prej\u0161njem filmu <strong>Darbareye Elly<\/strong> raziskuje dru\u017ebene razlike, predvsem tiste, vtisnjene v \u017eenska telesa. \/\u2026\/ Kar v bistvu uprizarja, je psiholo\u0161ka notranjost, modernisti\u010dno pojmovanje subjekta, ki poudarja, da drug drugega ne moremo spoznati le preko dejanj, temve\u010d da lahko lo\u010ditev, osnovno stanje \u010dloveka, premagamo le s komunikacijo in pogovorom. \/\u2026\/ Kon\u010dna posledica tega je, da se morajo celo tisti, ki so si na videz bolj doma\u010di s to dekadentno fazo iranske revolucije, prihuliti in pretvarjajo\u010d se prebiti skozi svoje vsakdanje \u017eivljenje. Po radikalni delitvi, dialektiki; zdi se, da dru\u017ebeni sloji le niso tako lo\u010deni.\u00ab<br \/>&#8211; Michael Sicinski,<em> CinemaScope<\/em><\/p>\n<p>\u00bbPresene\u010da me, da je ravno ta film letos \/..\/ dobil tudi zlati globus in oskarja za najbolj\u0161i tujejezi\u010dni film. Pa ne zato, ker <strong>Lo\u010ditev<\/strong> ne bi bil zares vrhunski film, marve\u010d ker predstavlja \u010disto nasprotje hollywoodski tovarni sanj: razmi\u0161ljujo\u010d, vsakr\u0161nega bli\u0161\u010da oskubljen film z odprto pripovedno strukturo. Navidez povsem spontan, preprost, a v resnici do kraja domi\u0161ljen. Vse v njem je videti tako naravno, tako banalno, da mnoge pomembne geste in besede mimogrede ostanejo neopa\u017eene. Tiste vrste film, skratka, ki ga boste hoteli videti \u0161e enkrat, in to takoj zatem, ko se bo odvrtela odjavna \u0161pica.\u00ab<br \/>&#8211; \u0160pela Barli\u010d, <em>Pogledi<\/em><\/p>\n<p>\u00bbFarhadijev film je tako spretno sestavljen in zavit, poln indicev in insinuacij, ki jih gledalec prepoznava in re\u0161uje retroaktivno, da bi ga brez slabe vesti lahko obdol\u017eili hladnega formalizma. Toda obenem je tako neizprosen do vsakega protagonista posebej, da mu ni mogo\u010de odre\u010di globokega humanega sporo\u010dila. <strong>Lo\u010ditev<\/strong> je \u010dlove\u0161ka tragedija v malem; vsi ob\u010dasno la\u017eejo, se sprenevedajo, prirejajo dejstva, toda to po\u010dno v najbolj\u0161i veri in z najbolj\u0161imi nameni do bli\u017enjih.\/..\/ Farhadijeva <strong>Lo\u010ditev<\/strong> vsebuje dva simbolna pomena, razvezo med naslovnima junakoma in lo\u010ditev\/delitev na civilno in versko pravo. \u010ce ji dodamo \u0161e element razrednih razlik, ki v enaki meri motivirajo dejanja junakov, dobimo eksplozivno dramsko me\u0161anico in najbolj\u0161i film leta.\u00ab<br \/>&#8211; Simon Popek, <em>Delo<\/em><\/p>\n<p>\u00bbFilm, ki je prav tako dober, kot vam vsi pravijo, da je \u2013 in vedeli boste \u017ee od prvega trenutka, ko vas bo utemeljevanje odlo\u010ditve o tej pregovorni lo\u010ditvi potegnilo v brezsapni tornado argumentov. \/..\/ Odli\u010den film.\u00ab<br \/>&#8211; Peter Zupanc, <em>Primorske novice\/TV okno<\/em><\/p>\n<p>\u00bbGre za samosvojo kombinacijo socialne in sodne drame, vendar ne na podlagi kak\u0161nega umetelnega dramskega konstrukta ali s pe\u010datom plitke moralke, marve\u010d v podobi kompleksnega mozaika navidez vsakdanjega dogajanja z domi\u0161ljenimi detajli, pretanjene igre dru\u017ebenih odnosov, socialnih razlik, razmerij in konfliktov med akterji, eti\u010dnih vpra\u0161anj, moralnih dilem in nevsiljivih \u010dustev. Vse skupaj je precizno spleteno v pripoved, ki se pona\u0161a z napetostjo detektivke. \/..\/ Farhadi mojstrsko stopnjuje pripoved, da prerase v osupljivo socialno srhljivko, ki vijuga po tenki liniji med resnico in la\u017ejo, pravico in koristoljubjem, \u010dustvenimi vezmi in samoljubjem \u010dasti.\u00ab<br \/>&#8211; Bojan Kav\u010di\u010d, <em>Stop<\/em><\/p>\n<p>\u00bbFarhadi je, podobno kot v svojem prej\u0161njem filmu <strong>Vse o Elly<\/strong>, na veliko platno prenesel resno eti\u010dno preizpra\u0161evanje v \u010dasu, ko je globlji in uravnote\u017eeni razmislek o na\u0161ih \u017eeljah in navadah postal <em>ave raris<\/em> znotraj kompleksnega in prevladujo\u010dega banalnega sistema zabave. \/&#8230;\/ Svoje delo je zvil v veliko perzijsko preprogo, v kateri je uspel preplesti neskon\u010dno \u0161tevilo niti, iz katerih je ustvaril vzorce, teme in elipse.\u00ab<br \/>&#8211; Carlos Pascual, <em>Ekran<\/em><\/p>\n<p><em>\u00a0<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Oskarjev nagrajenec za najbolj\u0161i tujejezi\u010dni film je kompleksna drama, ki se ob postavljanju pomembnih moralnih vpra\u0161anj odreka vsakr\u0161ni sodbi, ter whodunit detektivka, v kateri boste te\u017eje kot krivca na\u0161li nedol\u017ene. Lo\u010ditev so kritiki v hipu in skoraj soglasno ozna\u010dili za mojstrovino in jo uvrstili na \u0161tevilne lestvice najbolj\u0161ih filmov leta 2011.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":2898,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/2897"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/2898"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2897"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}