{"id":2891,"date":"2020-01-03T13:03:19","date_gmt":"2020-01-03T12:03:19","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/sramota\/"},"modified":"2020-01-03T13:34:19","modified_gmt":"2020-01-03T12:34:19","slug":"sramota","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/sramota\/","title":{"rendered":"Sramota"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Brandon je mlad in uspe\u0161en newyor\u0161ki poslovne\u017e. Pod videzom urejenega in privla\u010dnega mo\u0161kega pa se skriva spolni odvisnik, ujet v za\u010daran krog avantur za eno no\u010d, brezupnih romanc in internetnega seksa. Obsesivni rituali Brandonovega samotnega \u017eivljenja se podrejo, ko nekega dne v njegovo manhattansko stanovanje privihra njegova impulzivna sestra Sissy. Na begu pred bole\u010dimi spomini in sestrino potrebo po bli\u017eini se Brandon po\u017eene globlje v mra\u010dno newyor\u0161ko podzemlje.<\/p>\n

Drugi celove\u010derec britanskega re\u017eiserja in vizualnega umetnika Steva McQueena je estetsko dovr\u0161en in psiholo\u0161ko izostren portret spolnega odvisnika ter \u0161tudija svobode v \u010dasu neomejenih mo\u017enosti. Michael Fassbender je ponovno osupnil ob\u010dinstvo in kritike ter si prislu\u017eil nagrado za najbolj\u0161ega igralca v Benetkah in nominacijo za nagrado BAFTA.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbFilm Lakota<\/strong> je pripovedoval o \u010dloveku brez svobode, ki je svoje telo uporabil kot politi\u010dno orodje in s tem ustvaril svojo lastno svobodo. Sramota<\/strong> preiskuje \u010dloveka, ki u\u017eiva vse svobode zahodnega sveta, a si z navidezno spolno svobodo ustvari svoj lasten zapor. \/\u2026\/ Pri\u010da smo nenehni seksualizaciji dru\u017ebe in ob tem smo postali \u017ee otopeli. Kako naj kdorkoli krmari po tem labirintu, ne da bi ga okolje omade\u017eevalo? \u017delel sem raziskati to o\u010ditno, a prezrto vpra\u0161anje. \/\u2026\/ Umetnost ne more ni\u010desar razre\u0161iti. Lahko samo opazuje in opisuje. Bistveno je, da umetnost postane objekt, ki ga lahko vidi\u0161, se o njem pogovarja\u0161, se nanj sklicuje\u0161. Film je objekt, o katerem lahko razpravlja\u0161, la\u017eje kot o dogodku samem. \/\u2026\/ Kako se pribli\u017ea\u0161 \u010dlove\u0161kemu bitju? Skozi tehni\u010dno sredstvo, s pomo\u010djo filmskih naprav. Pri tem ne gre za socialni realizem ali izposojanje reporta\u017enega pristopa in uporabe kamere iz dokumentarnega filma.\u00ab
– Steve McQueen, re\u017eiser in koscenarist<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Steve McQueen, rojen leta 1969 v Londonu, je eden vodilnih britanskih sodobnih umetnikov. Razstavljal je v najpomembnej\u0161ih muzejih in galerijah, npr. Guggenheim, MOCA, Tate in Center Pompidou, ter se pojavil na uglednih manifestacijah, kot so Bene\u0161ki bienale, Documenta ipd. Leta 1999 je prejel presti\u017eno Turnerjevo nagrado za umetni\u0161ko delo. V letu 2008 je posnel svoj prvi ‘klasi\u010den’ celove\u010derni film Lakota<\/strong> (Hunger<\/strong>), v katerem je prvi\u010d sodeloval z igralcem Michaelom Fassbenderjem. Film je prejel \u0161tevilne nagrade, med drugim zlato kamero za najbolj\u0161i prvenec v Cannesu in nagrado vodomec na 19. Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bb\u010ceprav se Sramota<\/strong> na prvi pogled zdi malce bolj konvencionalna in manj intenzivna od Lakote<\/strong>, kmalu ugotovimo, da gre za novo hojo po ostrem rezilu britvice. Hojo, med katero se glavni igralec, izvrstni Michael Fassbender razgali do obisti. Sramota<\/strong> je znova neizprosna in hkrati toplo \u010dlove\u0161ka \u0161tudija posameznikove ujetosti, vendar tokrat ne v omejene prostore celice, temve\u010d ujetosti, ki jo prina\u0161a te\u017enja po uresni\u010denju lastne \u017eelje, ujetosti sodobnega \u010dloveka, ki u\u017eiva v neizmernih mo\u017enostih zahodnega sveta, pa se ujame v zanko navidezne spolne svobode in si z njo ustvari lasten zapor.\u00ab
– Denis Vali\u010d, RA Slovenija<\/em><\/p>\n

\u00bbDa ne bo nesporazumov: Sramota<\/strong> ni kak\u0161en o\u0161aben, hermeti\u010den avtorski egotrip. V bistvu je relativno konvencionalen, premo\u010drten, v svoji obliki zelo preprost in \u010dist film, ki gledalca v trenutku posrka vase. In vendar je to zelo poseben, pomemben film, ki ga nikakor ne smete zamuditi. Zame brez dvoma film (preteklega) leta.\u00ab
– \u0160pela Barli\u010d, Pogledi<\/em><\/p>\n

\u00bbLep, nepopustljiv, pomemben film; film za odrasle v najbolj\u0161em pomenu besede. V Sramoti<\/strong> lahko zaznamo odsev brezhibnega leska Ameri\u0161kega \u017eigola<\/strong>, v zgodbi o medsebojni odvisnosti zlomljene dvojice pa odmev Polno\u010dnega kavboja<\/strong>.\u00ab
\u00a0– Xan Brooks, The Guardian<\/em><\/p>\n

\u00bbOpozoriti gre \u0161e na skrajno intenzivno, \u017ee skoraj zastra\u0161ujo\u010do fizi\u010dno igro znova navdu\u0161ujo\u010dega Michaela Fassbenderja, ki ob dolgih kadrih in vseskozi nadzorovanem ritmu monta\u017enih rezov prihaja \u0161e bolj do izraza. Brez dvoma eden vrhuncev leto\u0161njega LIFFa.\u00ab
– Denis Vali\u010d, Delo<\/em><\/p>\n

\u00bbDrama, ki se ne spra\u0161uje o razlogih, ampak posledicah, ni samo pogled v \u017eivljenje zasvojenca s seksom, ki ga v vizualno vznemirljivem in tudi New Yorku posve\u010denem celove\u010dercu upodablja McQueenova igralska muza Michael Fassbender, ampak tudi pogled v dru\u017ebo, ki v svetu, obsedenem z videzom in hitrim tempom, ne zmore funkcionirati druga\u010de niti med doma\u010dimi \u0161tirimi stenami ali pod rjuhami.\u00ab
– Tina Bernik, \u017durnal<\/em><\/p>\n

\u00bbSramota<\/strong> je film, ki govori o \u017eivljenju, ki ga no\u010dete \u017eiveti, zato pa film, ki ga morate videti. Film o na\u0161em \u010dasu.\u00ab
– Jana<\/em><\/p>\n

\u00bbSramota<\/strong> o\u017eivlja kaznovalni svet filma V podzemlju seksa (Hardcore<\/strong>) Paula Schraderja, v katerem ima spolnost mo\u010dan pridih pogube in pornografija zastruplja du\u0161o. \/\u2026\/ Mu\u010deni\u0161tvo McQueenove Lakote<\/strong> in njegovega novega filma Sramota<\/strong> je osnovano na mo\u0161kem telesu, razgaljenem in extremis \/\u2026\/ V uvodnem prizoru Fassbender znova izpostavlja svoje telo samokaznovanju. Polo\u017een kot truplo na modre rjuhe mora Brandon \u2013 kot kak\u0161en lik iz Dostojevskega (ali Bressona) \u2013 romati prek skrajnih mej poni\u017eanja, da bi se pred njim odprla pot do odre\u0161itve. Lakota, ki \u017eene Brandona k temu brezupnem cilju, je prav tako fizi\u010dna kot stradanje Bobbyja Sandsa, a njegovi vzgibi po zanikanju \u017eivljenja izvirajo prav iz nasprotja asketske discipline gladovno stavkajo\u010dega: iz izobilja, ki nikoli ne privede do sitosti. \/\u2026\/ Sekvenca divjega troj\u010dka, ni\u010d manj kot kalvarija degradacije telesa, spremeni vsak Brandonov sunek v kr\u010d trpljenja. Prostitutke, ki jih fuka, nimajo pojma, da ob tem misli na sveto Terezo Avilsko.\u00ab
– James Quandt, Artforum<\/em><\/p>\n

\u00bbPomenljiva razgaljenost glavnih igralcev prina\u0161a filmu skoraj \u0161okantno intimnost, a preciznost in resnost McQueenove re\u017eije izklju\u010duje vsakr\u0161no sled opolzkosti. To je vpra\u0161ujo\u010da, vznemirljiva, zelo zrela \u0161tudija, ki raziskuje \u2013 kot daje slutiti soundtrack z Bachom Glenna Goulda in disko ritmi \u2013 nemirno obmo\u010dje med du\u0161o in telesom.\u00ab
– Trevor Johnston, Irski filmski in\u0161titut<\/em><\/p>\n

\u00bbMcQueenova nepopustljiva, a hkrati obvladana Sramota dolguje ve\u010dino svoje mo\u010di Michaelu Fassbenderju in Carey Mulligan ter njuni prepri\u010dljivi upodobitvi dveh samouni\u010devalnih posameznikov. \/\u2026\/ Psiholo\u0161ko klavstrofobi\u010den film, ki igralce razgali tako v dobesednem kot v figurativnem smislu ter jim (in nam) ne pusti nobene mo\u017enosti, da bi se skrili.\u00ab
– Kenneth Turan, Los Angeles Times<\/em>
\u00a0
\u00bb\u010ce bosta tako nadaljevala, lahko McQueen in Fassbender postaneta nova Scorsese in De Niro.\u00ab
– Demetrios Matheou, ‘Najbolj\u0161i filmi leta 2011’, Sight &amp;amp;amp; Sound<\/em><\/p>\n

\u00bbNekoliko bolj konvencionalen kot Lakota<\/strong>, a ni\u010d manj pogumen in odkrit v raziskovanju skrajnosti \u010dlove\u0161kega obna\u0161anja. \/\u2026\/ To je delo, za katero se zdi, da je hkrati za na\u0161e \u010dase in o na\u0161ih \u010dasih. Film znova potrjuje status McQueena kot ustvarjalca z neizprosnim, mikroskopskim pogledom na svet.\u00ab
– Dave Calhoun, Time Out London<\/em><\/p>\n

\u00bbSramota<\/strong> je predvsem izjemno poeti\u010den film o osamljenosti in \u017ealosti, ki vstopa globoko v intimo glavnega junaka. \/…\/\u00a0 McQueen nam dovoli, da gledamo, da vse vidimo z mikroskopsko natan\u010dnostjo, a nam ni\u010desar ne razlaga. Nekaj pa nam je jasno – glavno vpra\u0161anje filma je: Zakaj se je v\u010dasih tako te\u017eko pribli\u017eati \u010dlove\u0161kemu bitju?\u00ab
– Irena \u0160taudohar, Sobotna priloga<\/em><\/p>\n

\u00bbSramota<\/strong> <\/em>se po svojih zna\u010dilnostih pravzaprav ume\u0161\u010da \u017ee v razred filmov, ki bi jih lahko poimenovali ‘art spektakel’ \u2013 filmi, kot so denimo Melanholija<\/strong> <\/em>\/\u2026\/, Drevo \u017eivljenja<\/strong> <\/em>\/\u2026\/ ali Overjena kopija<\/strong> <\/em>\/\u2026\/, ki so s svojo nadnacionalno produkcijo in anga\u017eiranjem zvezdni\u0161kih naslovnih imen bistveno bolj ambiciozni od primerljivih izdelkov tega ranga in si v osvajanju \u010dim \u0161ir\u0161ega kroga gledalcev v svojih narativnih metodah utirajo odlo\u010dnej\u0161o pot proti multipleksovski dostopnosti, \u010deprav ne \u017eelijo tvegati izgube svoje izvorne arthouse<\/em> sofisticiranosti.\u00ab
– Matic Majcen, Ekran<\/em><\/p>\n


<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Drugi celove\u010derec britanskega re\u017eiserja in vizualnega umetnika Steva McQueena je estetsko dovr\u0161en in psiholo\u0161ko izostren portret spolnega odvisnika ter \u0161tudija svobode v \u010dasu neomejenih mo\u017enosti. Michael Fassbender je ponovno osupnil ob\u010dinstvo in kritike ter si prislu\u017eil nagrado za najbolj\u0161ega igralca v Benetkah in nominacijo za nagrado BAFTA.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":2892,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/2891"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/2892"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2891"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}