{"id":2881,"date":"2026-05-07T08:33:29","date_gmt":"2026-05-07T06:33:29","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/dolge-pocitnice\/"},"modified":"2026-05-07T08:47:24","modified_gmt":"2026-05-07T06:47:24","slug":"dolge-pocitnice","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/dolge-pocitnice\/","title":{"rendered":"Dolge po\u010ditnice"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Slovenija je leta 1991 postala neodvisna dr\u017eava. Trinajstletni Alex je od\u0161el na po\u010ditnice v Srbijo. \u0160tiri leta se ni mogel vrniti domov, v dr\u017eavo, v kateri je bil rojen in kjer je hodil v \u0161olo. Na ‘po\u010ditnicah’ je ostal skoraj dvajset let. Nisveta je pred tridesetimi leti pri\u0161la iz Bosne. Po osamosvojitvi je rodila h\u010derko, ki prvi dve leti sploh ni obstajala. Katarina je kot najstnica ostala brez star\u0161ev, brez stanovanja, brez denarja in brez dokumentov …<\/p>\n

26. februarja 1992, dobrega pol leta po osamosvojitvi, je Slovenija okoli 20.000 ljudi brez opozorila odstranila iz registra dr\u017eavljanov. Dokumentarec Dolge po\u010ditnice<\/strong> pripoveduje \u017eivljenjsko zgodbo treh ljudi, ki jih je ta politi\u010dna odlo\u010ditev zaznamovala za vse \u017eivljenje.<\/p>\n

Film je bil premierno prikazan ob dvajsetletnici izbrisa.<\/p>\n

zanimivosti<\/strong>
Avtorji filma so pred kamero povabili klju\u010dne politike, ki nosijo odgovornost za izbris. Odzvala sta se takratni predsednik vlade RS in dana\u0161nji evropski poslanec Lojze Peterle, ki \u0161e vedno dvomi v sintagmo ‘izbris’, in takratni dr\u017eavni sekretar na Ministrstvu na notranje zadeve Slavko Debelak, ki trdi, da je bil izbris vse do odlo\u010dbe Ustavnega sodi\u0161\u010da zakonit. Igor Bav\u010dar, takratni notranji minister, ni \u017eelel dati izjave.<\/p>\n

V filmu se pojavi tudi dr. Metka Mencin \u010ceplak, poslanka v dr\u017eavnem zboru v letih 1990\u20131992. K zakonu o tujcih, ki je bil podlaga za izbris, je leta 1991 vlo\u017eila amandma, ki bi, \u010de bi bil sprejet, prepre\u010dil izbris. Prvo glasovanje je bilo neodlo\u010deno, pri drugem pa je amandma padel za en sam glas.<\/p>\n

Projekt sta producent Danijel Ho\u010devar in re\u017eiser Damjan Kozole pripravljala ve\u010d let, skupaj s scenaristko Ireno Pan, ki je prispevek s podobno temo (o otrocih, ki so bili izbrisani) pripravila za oddajo Preverjeno! na Pop TV.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbV tem filmu se nisem ukvarjal s tem, koliko je bilo izbrisanih. Niso me zanimale \u0161tevilke. Niti me ni zanimalo, kdo je v resnici odgovoren za izbris. Hotel sem prikazati tri usode mladih ljudi, ki so rojstvo in odra\u0161\u010danje te dr\u017eave ob\u010dutili na svoji ko\u017ei.\u00ab
– Damjan Kozole, re\u017eiser<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Damjan Kozole se je rodil leta 1964 v Bre\u017eicah. Njegovi filmi so bili predvajani v kinodistribuciji v ve\u010d kot tridesetih dr\u017eavah in prikazani na pomembnih mednarodnih filmskih festivalih, kjer so prejeli \u0161tevilne nagrade in nominacije. Rezervni deli<\/strong> so bili nominirani za zlatega medveda na Berlinalu 2003, dva njegova filma pa sta bila progla\u0161ena za slovenska filma leta. Leta 2005 so v ZDA in Kanadi pripravili retrospektivo njegovih filmov, ki jo je organiziral Ameri\u0161ki filmski in\u0161titut (AFI). Damjan Kozole je \u010dlan Evropske filmske akademije in dobitnik \u017dupan\u010di\u010deve nagrade leta 2008, ki jo mesto Ljubljana podeljuje za izjemne dose\u017eke v umetnosti in kulturi. <\/p>\n

Je avtor (re\u017eiser in scenarist) celove\u010dernih igranih filmov Usodni telefon<\/strong> (1987), Remington<\/strong> (1988), Stereotip<\/strong> (1997), Porno Film<\/strong> (2000), Rezervni deli<\/strong> (2003), Delo osvobaja<\/strong> (2005), Za vedno<\/strong> (2008) in Slovenka<\/strong> (2009) ter dokumentarnega celove\u010dercev Rojevanje Leara<\/strong> (1993) in Dolge po\u010ditnice<\/strong> (2012). Kot eden izmed 25 evropskih re\u017eiserjev je sodeloval tudi pri celove\u010dernem omnibus filmu Visions of Europe: 25 directors. 25 visions<\/strong>. 1 film<\/strong> (2004), kjer so sodelovali avtorji kot Bela Tarr, Fatih Akin, Peter Greenaway in Aki Kaurismaeki.<\/p>\n

kronologija<\/strong>
Ob razglasitvi neodvisnosti leta 1991 so slovenske oblasti pozvale dr\u017eavljane nekdanje Jugoslavije, da se v \u0161estih mesecih odre\u010dejo svojemu dr\u017eavljanstvu in zaprosijo za slovensko. Vsi, ki tega v predvidenem roku niso storili \u2013 kljub dejstvu, da so v Sloveniji prebivali \u017ee desetletja ali bili tu celo rojeni \u2013 so bili februarja 1992 brez opozorila izbrisani iz registra stalnih prebivalcev.<\/p>\n

Pribli\u017eno 20.000 ljudi je tako ostalo brez dokumentov in brez vsakr\u0161nega pravnega statusa. Ustavno sodi\u0161\u010de Republike Slovenije je leta 1999 ugotovilo, da je bil izbris nezakonit. Slovenskim oblastem je nalo\u017eilo, naj jim retroaktivno vzpostavijo status stalnih prebivalcev.<\/p>\n

Leta 2002 je bilo ustanovljeno Dru\u0161tvo izbrisanih prebivalcev Slovenije. Leta 2003 je Ustavno sodi\u0161\u010de znova ugotovilo tako nezakonitost izbrisa kot nezakonitost nekaterih dolo\u010db zakona in zakonodajalcu nalo\u017eilo polletni rok za odpravo neustavnosti. Ministrstvo za notranje zadeve je izdalo okoli 4100 odlo\u010db posameznikom, nato pa je brez vsake obrazlo\u017eitve z izdajanjem prenehalo.<\/p>\n

Svojo skrb glede diskriminacije izbrisanih je izrazila Evropska komisija za boj proti rasizmu in nestrpnosti ter komisar Sveta Evrope za \u010dlovekove pravice. Leta 2004 so volilni upravi\u010denci na referendumu o t. i. tehni\u010dnem zakonu z veliko ve\u010dino glasovali proti sprejetju zakona, s katerim naj bi takratna vlada uredila pravice izbrisanih (pravni zastopnik izbrisanih Matev\u017e Krivic je referendum ozna\u010dil kot zavajajo\u010d). Svojo zaskrbljenost glede problematike so med drugim izrazili Odbor Zdru\u017eenih narodov za \u010dlovekove pravice, Odbor Zdru\u017eenih narodov za ekonomske, socialne in kulturne pravice, Evropski center za spremljanje rasizma in ksenofobije ter Svetovalni odbor Okvirne konvencije za varstvo narodnih manj\u0161in Sveta Evrope.<\/p>\n

Leta 2009 je Ministrstvo za notranje zadeve pod vodstvom Katarine Kresal napovedalo prve korake za popravo krivic izbrisanim. 24. julija 2010 je v veljavo stopil novi zakon, ki izbrisanim omogo\u010da povrnitev statusa stalnega prebivalca z retroaktivno veljavo. Kljub temu pa spremenjena zakonodaja \u0161e vedno vsebuje resne ovire za povrnitev statusa vsem izbrisanim.<\/p>\n

Dvajset let po osamosvojitvi okoli 10.000 izbrisanih \u0161e vedno nima ustreznega pravnega polo\u017eaja.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbOdli\u010den dokumentarec, za\u010dinjen s posnetki klju\u010dnih mejnikov slovenske osamosvojitve in pri\u010devanj posameznikov, bi moral postati obvezno \u010dtivo vsakega dr\u017eavljana Republike Slovenije.\u00ab
– Maja Megla, Delo<\/em><\/p>\n

\u00bbDolge po\u010ditnice<\/strong> bi si obvezno moral ogledati marsikdo.\u00ab
– Uro\u0161 Smasek, Ve\u010der<\/em><\/p>\n

\u00bbRe\u017eiser in njegovi sodelavci so mojstri svoje obrti in film je preplet treh neverjetno filmskih zgodb.\u00ab
– Agata Toma\u017ei\u010d, Pogledi<\/em><\/p>\n

\u00bbKo vidite deklico, za\u010dutite tudi bibli\u010dni impulz tega izbrisa.\u00ab
Marcel \u0160tefan\u010di\u010d jr., Mladina<\/em><\/p>\n

\u00bbKozoletov film ne cilja na kulturni (ali kak drug) boj, ampak zgolj prika\u017ee zgodbe treh posameznikov, ki jim je izbris popolnoma spremenil \u017eivljenje.\u00ab
– Igor Harb, Vikend<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

26. februarja 1992, dobrega pol leta po osamosvojitvi, je Slovenija okoli 20.000 ljudi brez opozorila odstranila iz registra dr\u017eavljanov. Dokumentarec pripoveduje \u017eivljenjsko zgodbo treh ljudi, ki jih je ta politi\u010dna odlo\u010ditev zaznamovala za vse \u017eivljenje.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":2882,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/2881"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/2882"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2881"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}