{"id":285723,"date":"2026-05-07T08:36:51","date_gmt":"2026-05-07T06:36:51","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/tar\/"},"modified":"2026-05-07T08:49:17","modified_gmt":"2026-05-07T06:49:17","slug":"tar","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/tar\/","title":{"rendered":"T\u00c1R"},"content":{"rendered":"

zgodba
<\/strong>Lydia T\u00e1r velja za eno najve\u010djih sodobnih dirigentk in skladateljic. Kot prva \u017eenska na polo\u017eaju glasbenega direktorja pomembnega nem\u0161kega orkestra se ravno pripravlja na te\u017eko pri\u010dakovano izvedbo Mahlerjeve Pete simfonije, hkrati pa pri\u010dakuje izid svoje knjige T\u00e1r<\/em> on T\u00e1r<\/em>. A medtem ko se veliki dnevi pribli\u017eujejo, za\u010dnejo na dan curljati ko\u010dljivi dogodki iz njene preteklosti …<\/p>\n

iz prve roke
<\/strong>\u00bbKomu pripada mo\u010d? Kdo jo utrjuje? Kdo ima od nje koristi? O vsem tem se od za\u010detka zgodovine sploh nismo spra\u0161evali. Vedno je \u0161lo za mo\u0161ke; v zadnjih dva tiso\u010d letih prete\u017eno bele mo\u0161ke. \/\u2026\/ Zato se mi je zdelo pomembno, da na\u0161 glavni lik ne bo mo\u0161ki. Upal sem, da bomo nekatera vpra\u0161anja tako lahko raziskali na bolj niansiran na\u010din. \/\u2026\/ Scenarij je bil napisan za to\u010dno dolo\u010deno umetnico: Cate Blanchett. \u010ce bi me zavrnila, film nikoli ne bi ugledal lu\u010di sveta. To gledalcev \/\u2026\/ ne bo presenetilo. Navsezadnje gre za vrhunsko mojstrico. Kljub temu je bilo med snemanjem osupljivo opazovati njen nad\u010dlove\u0161ki talent in pristnost. Na vse je imela pozitiven u\u010dinek. Sodelovati z umetnico tak\u0161nega kalibra je res izjemen privilegij. T\u00c1R <\/strong>je v vseh pogledih Catin film.\u00ab
– Todd Field<\/p>\n

\u00bbT\u00c1R <\/strong>ne govori le o dirigiranju. \/\u2026\/ Resni\u010dni izziv zame kot igralko je bil vstopiti v glavo nekoga, ki je tako odtujen od samega sebe. Lydia se je pozabila spra\u0161evati \u2018zakaj\u2019 in je v \u017eelji ustvariti zapu\u0161\u010dino pretrgala vez z glasbo. Gre za osebo z mo\u010dnim notranjim kritikom, ki nezavedno verjame, da te \u2013 \u010de si popoln \u2013 nih\u010de ne more raniti. A popolnost v umetnosti je seveda nekaj nemogo\u010dega. Umetnost je polna pomanjkljivosti in sivih obmo\u010dij, in ravno v tem je njeno bistvo.\u00ab
– Cate Blanchett<\/p>\n

portret avtorja
<\/strong>Todd Field je debitiral leta 2001 s celove\u010dercem V pasti<\/strong> (In the Bedroom), napeto dru\u017einsko dramo, v kateri so glavne vloge odigrali Sissy Spacek, Tom Wilkinson in Marisa Tomei. Delo je do\u017eivelo velik uspeh tako pri kritikih kot pri ob\u010dinstvu, se uvrstilo na \u0161tevilne lestvice najbolj\u0161ih filmov leta ter si prislu\u017eilo pet nominacij za oskarja, med drugim za najbolj\u0161i celove\u010derec. Sledili so Mali otroci<\/strong> (Little Children, 2006), predmestna melodrama s Kate Winslet, Patrickom Wilsonom in Jennifer Connelly, ki je re\u017eiserju prinesla tri nominacije za oskarja, tudi za najbolj\u0161i prirejeni scenarij, ter tri nominacije za zlati globus, vklju\u010dno s tistim za najbolj\u0161o dramo. Kot igralec je Todd Field med drugim nastopil v \u0160iroko zaprtih o\u010deh<\/strong> (Eyes Wide Shut, 1999) Stanleyja Kubricka. T\u00c1R<\/strong>, re\u017eiserjev prvi film po \u0161estnajstih letih, je bil premierno prikazan na festivalu v Benetkah, kjer je Cate Blanchett prinesel nagrado za najbolj\u0161o igralko.<\/p>\n

kritike
<\/strong>\u00bb\u017de dolgo gledamo filme, ki nam bolj ali manj jasno sporo\u010dajo, kam peljejo. Vodijo nas za roko in tola\u017eijo \/\u2026\/, da bo na koncu vse v redu. A to je zahrbtno, saj vzbuja la\u017een ob\u010dutek varnosti in s\u010dasoma se na vse skupaj navadimo. Tisti, ki smo film do\u017eivljali v preteklosti \/\u2026\/, smo zato obupali nad prihodnostjo te oblike umetnosti, zlasti ob misli na mlaj\u0161o generacijo. Toda tako je bilo v mra\u010dnih dneh. Oblaki so se dvignili, ko sem si ogledal Toddov film T\u00c1R<\/strong>.\u00ab
– Martin Scorsese<\/p>\n

\u00bbT\u00c1R<\/strong> po nobeni logiki ne bi smel biti niti pribli\u017eno gledljiv, pa vendar je tu \u2013 eden najbolj osupljivo briljantnih filmov leta, s Cate Blanchett v hipnoti\u010dni osrednji vlogi, morda prvem zares nezamenljivem zvezdni\u0161kem nastopu v sezoni. Na\u010din, kako film obravnava pere\u010do identitetno politiko ter temo lo\u010devanja med umetnostjo in umetnikom \u2013 zlasti ker vpra\u0161anja ostro zavra\u010da homoseksualna \u017eenska na vrhuncu kariere \u2013, je le en vidik pogumnosti Fieldovega brezkompromisno inteligentnega scenarija in resni\u010dno brezkompromisne predstave Cate Blanchett. \/\u2026\/ Field pre\u017eame film z vzdu\u0161jem grozljivke in trilerja, k \u010demur pripomorejo ne le izjemna igralska zasedba, temve\u010d tudi pretanjena fotografija Floriana Hoffmeistra in nevsiljivo nelagodna glasba Hildur Gu\u00f0nad\u00f3ttir. Toda najve\u010d subtilno tesnobnega razpolo\u017eenja prispeva Cate Blanchett, ki se pojavi v prav vsakem prizoru in uporabi vse vidike svoje telesnosti \u2013 kostume, geste, pri\u010desko \u2013, da bi poosebila crescende<\/em> in diminuende<\/em> te trpke svarilne zgodbe o genialnosti in krutosti ter orja\u0161kem, po\u0161astnem egu.\u00ab
– Jessica Kiang, Najbolj\u0161i filmi leta 2022, Sight & Sound<\/em><\/p>\n

\u00bbO nobenem filmu letos nisem toliko govoril, se prepiral, strinjal in ne strinjal \u2013 \u017ee to bi zadostovalo za priporo\u010dilo, tudi \u010de T\u00c1R<\/strong> ne bi bil tako eleganten, poln idej, sme\u0161en in neizprosen. \/…\/ Cate Blanchett se \u017ee vse od Carol<\/strong> na platnu ni spopadala s tolik\u0161nim notranjim nemirom; vse od svojega z oskarjem nagrajenega nastopa v Oto\u017eni Jasmine<\/strong> (Blue Jasmine) ni imela vloge, ki bi dosegla tiste najbolj hladno obvladane, hkrati pa najbolj vro\u010dekrvno nebrzdane skrajnosti njenega igralskega razpona. V filmu, izrecno osredoto\u010denem na mo\u010d, ki jo prina\u0161a nedotakljiva briljantnost, igralkina lastna briljantnost vnese toplino v neznosno moralno minsko polje, ki ga utele\u0161a Lydia T\u00e1r; zahvaljujo\u010d nepredvidljivim tikom in natan\u010dno detajliranim obraznim zemljevidom, s katerimi igralka opremi lik, postane skoraj tri ure trajajo\u010di film nenehno prevzemajo\u010d \/\u2026\/. Re\u017eiser se med ve\u010dplastnimi in dvoumnimi liki odli\u010dno znajde: njegova prej\u0161nja filma V pasti<\/strong> in Mali otroci<\/strong> sta bila polna notranjih konfliktov in protislovij. Toda po \u0161estnajstletnem premoru se Field vra\u010da kot \u0161e mo\u010dnej\u0161i, \u0161e bolj brezkompromisen in \u0161e bolj nevaren filmski ustvarjalec; re\u017eiser, ki celo ob tako mogo\u010dni glavni igralki odlo\u010dno uveljavlja svojo rigorozno obrtni\u0161ko spretnost in strukturno drznost. Kot namiguje \u017ee prezgodnja zaklju\u010dna \u0161pica, ho\u010de film gledalcem pokazati ljudi, kraje in \u010dustvene prostore, ki bi se jim obi\u010dajno raje izognili, in si je za to tudi odlo\u010den vzeti dragoceni \u010das. Lydia T\u00e1r bi bila ponosna \u2013 ali pa bi se morda po\u017erla od zavisti.\u00ab
– Guy Lodge, Film of the Week<\/em><\/p>\n

\u00bbFilm je razdelil ob\u010dinstvo kot noben drug v zadnjem \u010dasu; sama ga razumem kot veli\u010dastno in provokativno pravljico o \u017eenski ambicioznosti na stopnji, kakr\u0161ni smo redko pri\u010da \u2013 \u017eivljenje je namre\u010d malokdaj ponujalo toliko prilo\u017enosti za \u017eenski uspeh in samo\u017ertvovanje.\u00ab
– Molly Haskell, Najbolj\u0161i filmi leta 2022, Film Comment<\/em><\/p>\n

\u00bbT\u00c1R<\/strong> je mnogo ve\u010d kot le Veliki ameri\u0161ki film o \u2018cancel culture\u2019 <\/em>\/\u2026\/, toda zgo\u0161\u010deni in mra\u010dni portret dirigentkinega padca v nemilost zahteva, da ga \u017ee od prvega posnetka gledamo ravno skozi ta edinstveni objektiv. Vznemirljivi, zavajajo\u010de hladni tretji film Todda Fielda z obema rokama zagrabi naelektreno ograjo diskurza o digitalni dobi ter nas izzove, da jo dr\u017eimo vseh 158 minut, upajo\u010d, da se nam bo na koncu za\u010delo zdeti, kot da stresamo sami sebe. \/…\/ Eden najbolj drznih in razburljivih novih ameri\u0161kih filmov, kar sem jih videl v zadnjih letih.\u00ab
– David Ehrlich, Najbolj\u0161i filmi leta 2022, IndieWire<\/em><\/p>\n

\u00bbTodd Field, \u010digar hladni, psiholo\u0161ko nabiti slog spominja na Romana Polanskega in Stanleyja Kubricka \/…\/, zgodbo zabele\u017ei z neizprosno distanco in fanati\u010dnim nadzorom. Film lahkotno prehaja od suhe zakulisne komedije do ne\u010desa, kar spominja na gotsko grozljivko. Pri tem ni povsem jasno, ali je Lydia po\u0161ast, \u017ertev ali oboje hkrati. \/…\/ Re\u017eiser nas vabi, da dobro razmislimo o protagonistki, o pomenu njenega dela in posledicah njenih dejanj; o tem, ali naj jo ob\u010dudujemo ali zani\u010dujemo; pa tudi o tem, ali je treba umetnike soditi po njihovem delu ali na\u010dinu \u017eivljenja. Lydia \u2013 tako kot mnogi med nami \u2013 v razli\u010dnih kontekstih zagovarja obe stali\u0161\u010di. In \u010de bi v filmu iskali dosleden argument, bi zgre\u0161ili bistvo in naredili kategorialno napako; napa\u010dno bi si razlagali izjemni podvig, ki sta ga izpeljala Todd Field in Cate Blanchett. Lydia T\u00e1r nas ne zanima zato, ker je umetnica, pa\u010d pa zato, ker je umetnost sama.\u00ab
– A.O. Scott, The New York Times<\/em><\/p>\n

\u00bbT\u00c1R<\/strong> od mno\u017eice dobrih in slabih filmov o umetnikih lo\u010duje razumevanje, da tistega, \u010demur po doma\u010de re\u010demo genialnost \u2013 tiste neulovljive destilacije zvezdni\u0161ke karizme, tehni\u010dne ve\u0161\u010dine, intelektualne sposobnosti in golega instinkta \u2013 ni mogo\u010de nikoli zares spoznati, kaj \u0161ele posneti. V resnici si je to mogo\u010de le predstavljati. Field \/…\/ si je Lydiin notranji in zunanji svet zamislil z jasnostjo in rigoroznostjo, zaradi katerih 158 minut mine, kot bi mignil. \u010ce je \u2018\u010das bistveni del interpretacije\u2019<\/em>, kot na za\u010detku izjavi Lydia, potem je vredno izpostaviti re\u017eiserjevo lastno obvladovanje filmskega \u010dasa. \/…\/ Kljub izrazito andante<\/em> tempu je film morda tako razburljiv zato, ker Todd Field pri pripovedovanju ne dela umetnih razlik med velikim in majhnim, pomembnim in vsakdanjim; vse, kar vidimo in sli\u0161imo, je pomembno. In ker vsak trenutek slu\u017ei vsaj dvema namenoma \u2013 T\u00c1R<\/strong> je vrhunska zna\u010dajska \u0161tudija in hkrati izjemno prepri\u010dljiv primer izgradnje sveta \u2013, se prav lahko zgodi, da vas bo osupnila Fieldova var\u010dnost.\u00ab
– Justin Chang, Los Angeles Times<\/em><\/p>\n

\u00bbNaj povem kar takoj: pred nami je delo velikega mojstra. To ni popolno presene\u010denje \/…\/, a re\u017eiserjev prvi film po \u0161estnajstih letih dvigne Todda Fielda na \u010disto novo raven. T\u00c1R<\/strong> povsem navdu\u0161i \u2013 z dramaturgijo, obrtni\u0161ko spretnostjo, inovativnostjo in s svojo vizijo. Gre za neusmiljeno, toda intimno zgodbo o umetnosti, po\u017eelenju, obsedenosti in mo\u010di. Dogajanje je postavljeno v sodobni svet klasi\u010dne glasbe, in \u010deprav se morda sli\u0161i nekoliko pretenciozno (kar tudi je, a v dobrem smislu), nas film skozi omenjeni svet vodi na na\u010din, ki je tako rigorozno natan\u010den, pristen in podroben, da ustvari imerzivnost trilerja. Liki so resni\u010dni kot \u017eivljenje samo. \/…\/ Field nas zaplete v napeto pripoved o tihi dvoli\u010dnosti, korporativnih spletkah in \u2013 navsezadnje \u2013 eroti\u010dni obsedenosti. To pa po\u010dne na tako organski na\u010din, da se gledalec na trenutke sploh ne zaveda, da gleda \u2018zgodbo\u2019. Toda ali ni ravno to bistvo vsake velike zgodbe? Ne udari nas po glavi s telegrafiranimi razkritji. Po\u010dasi se prikrade, tako kot \u017eivljenje. Re\u017eiser je s pomo\u010djo snemalca Floriana Hoffmeisterja film posnel tako, da je videti kot dokumentarec Stanleyja Kubricka \/…\/.\u00ab
– Owen Gleiberman, Variety<\/em><\/p>\n

\u00bbV novem svetu je sku\u0161ala biti velika in genialna na star na\u010din – z dominiranjem, korupcijo, transakcijo. To, da si umetnik, ni ve\u010d izgovor. Zdi se celo, da film, ki ni na njeni strani in ki obenem u\u017eiva v pretencioznosti politike u\u017ealjenosti, dvoumnosti gibanja #MeToo<\/em>, arbitrarnosti \u00bbkulture \u010drtanja\u00ab, kurirani agresivnosti talenta in sublimni toksi\u010dnosti klasi\u010dne glasbe (T\u00e1r je ob dirigiranju Pomladnega obredja<\/em> ugotovila, da je vsakdo sposoben umora), vendarle \u0161epeta: ali se lahko \u017eenska v eminentno mo\u0161kem, kompetitivnem, narcisti\u010dnem, atonalnem svetu – v svetu velikih, presti\u017enih, zvezdni\u0161kih simfoni\u010dnih orkestrov – sploh prebije brez \u00bbtransakcij\u00ab? Ne pozabite, Lydia T\u00e1r je prva in edina \u017eenska, ki dirigira tako elitnemu simfoni\u010dnemu orkestru. \u00bbNe morejo vsi dirigirati, ljubica,\u00ab<\/em> dahne svoji h\u010derki. \u00bbTo ni demokracija.\u00ab<\/em> Mar ni \u017ee vnaprej \u010drtana? ZELO ZA\u00ab
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr.,\u00a0Mladina<\/em><\/p>\n

\u00bbT<\/strong>\u00e1r<\/strong> je izjemno re\u017eiran film, film neusmiljenega ritma, kjer nenehno hitimo za protagonistko, izjemno Blanchett, v menjavi prizori\u0161\u010d, dogajanj, v bliskovitosti, v kateri \u017eivi in ki povsem obmiruje le, ko je v igri glasba. Takrat je ti\u0161ina, je zbranost, mir … in potem zvok.\u00ab
– Tanja Lesni\u010dar Pu\u010dko,\u00a0Dnevnik<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Todd Field (V pasti, Mali otroci) raziskuje teme mo\u010di in slave ter zastavlja ve\u010dno vpra\u0161anje, ali lahko umetnost lo\u010dimo od umetnika. Cate Blanchett je za vlogo genialne in brezobzirne dirigentke na vrhuncu kariere zaslu\u017eeno prejela zlati globus in nagrado za najbolj\u0161o igralko v Benetkah. \u0160est nominacij za oskarja, med drugim za najbolj\u0161o glavno igralko, film in re\u017eijo!<\/p>\n","protected":false},"featured_media":285724,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/285723"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/285724"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=285723"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}