{"id":285648,"date":"2024-01-27T21:08:11","date_gmt":"2024-01-27T20:08:11","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/vsa-ta-lepota-in-prelivanje-krvi\/"},"modified":"2024-01-27T21:17:09","modified_gmt":"2024-01-27T20:17:09","slug":"vsa-ta-lepota-in-prelivanje-krvi","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/vsa-ta-lepota-in-prelivanje-krvi\/","title":{"rendered":"Vsa ta lepota in prelivanje krvi"},"content":{"rendered":"<p><strong>zgodba<br \/><\/strong><em>\u00bbDru\u017eba prikriva napa\u010dne stvari \u2013 in to uni\u010duje ljudi.\u00ab<br \/><\/em>&#8211; Nan Goldin<\/p>\n<p>Fotografinja in vizualna umetnica Nan Goldin \u017ee od zgodnjih sedemdesetih let dokumentira intimno \u017eivljenje prijateljev in umetnikov, vklju\u010dno z lastnim, ter se tako poklanja ljudem in subkulturam, ki jih dru\u017eba vse prepogosto stigmatizira.<br \/>Leta 2017 se je podala v boj proti dru\u017eini Sackler, farmacevtskim gigantom in filantropom, ki so darovali milijone najpresti\u017enej\u0161im muzejem po vsem svetu. Nan Goldin, ki je tudi sama pre\u017eivela zasvojenost z opioidi, je s svojo aktivisti\u010dno skupino P.A.I.N. organizirala akcije, s katerimi so Sacklerjeve in njihovo ve\u010d milijard dolarjev vredno podjetje obto\u017eili odgovornosti za opioidno krizo.<br \/><strong>Vsa ta lepota in prelivanje krvi<\/strong> pripoveduje zgodbo Nan Goldin z njenimi lastnimi besedami, prepletajo\u010d preteklost in sedanjost s pomo\u010djo bogatega izbora fotografij in diapozitivov, arhivskega gradiva ter posnetkov akcij v nekaterih najpomembnej\u0161ih muzejih.<\/p>\n<p><strong>iz prve roke<br \/><\/strong>\u00bbMoji filmi se obi\u010dajno ukvarjajo s politi\u010dnimi vpra\u0161anji. Spremljajo posameznike, ki se borijo za tak\u0161no ali druga\u010dno idejo pravice ali odgovornosti. \/&#8230;\/ Delo Nan Goldin poznam \u017ee dolgo. Videla sem njene fotografije kraljic preobleke iz sedemdesetih let, a v pogovoru z njo sem pomen upodobljenih ljudi spoznala na druga\u010den na\u010din. \/&#8230;\/ Ko sva za\u010deli z intervjuji \u2013 pri njej doma, obi\u010dajno ob koncih tedna \u2013, je vse skupaj hitro postalo zelo \u010dustveno. To pa je vodilo do druge, bolj osebne plasti filma. \/&#8230;\/ V\u0161e\u010d so mi nekatere povezave, na primer prehod z akcije skupine P.A.I.N. v muzeju Guggenheim na podobe New Yorka na za\u010detku osemdesetih let. Od uveljavljene umetnice, ki uporablja svoj vpliv za dosego cilja, do tega, kako je vstopila v svet umetnosti in kako se je razvijalo njeno delo.\u00ab<br \/>&#8211; Laura Poitras<\/p>\n<p>\u00bbVsa moja dela govorijo o stigmatizaciji, pa naj gre za samomor, du\u0161evno bolezen ali spol. Moje najzgodnej\u0161e fotografije so prikazovale kraljice preobleke v Bostonu na za\u010detku sedemdesetih let, vendar se do okoli leta 1980 sploh nisem zavedala, da so dela politi\u010dna. Maggie Smith, lastnica lokala, kjer sem pet let delala za \u0161ankom, je bila tista, ki je prepoznala politi\u010dne podtone. \/\u2026\/ Osredoto\u010dila sem se na dru\u017eino Sackler, ker je \u0161lo za ime, ki sem ga poznala. Imela sem jih za velikodu\u0161ne filantrope, ki podpirajo umetnost, nad katero se navdu\u0161ujem. Potem pa sem ugotovila, kako umazan je njihov denar. Izvedela sem, da prav oni proizvajajo in tr\u017eijo zdravilo, od katerega sem bila neko\u010d tudi sama odvisna. \/&#8230;\/ Misel, da smo uspeli vplivati na ve\u010d milijard dolarjev vredno ameri\u0161ko podjetje, mi je v ponos in veselje. \/&#8230;\/ \u010ce bi film posnela sama, svoje zgodbe najbr\u017e ne bi povedala na enak na\u010din, vendar je to Laurin film. Neverjetno velikodu\u0161na je bila pri tem, kako me je vklju\u010dila v proces.\u00ab<br \/>&#8211; Nan Goldin<\/p>\n<p><strong>portret avtorice<br \/><\/strong>Laura Poitras je re\u017eiserka dokumentarnih filmov, novinarka in umetnica.&nbsp;Leta 2015 smo si v Kinodvoru lahko ogledali njen z oskarjem nagrajeni dokumentarec<strong> Citizenfour<\/strong>, sklepni del trilogije, v kateri je raziskovala u\u010dinke ameri\u0161ke \u00bbvojne proti terorizmu\u00ab po 11. septembru. Prvi del,&nbsp;<strong>My Country, My Country<\/strong>, se je osredoto\u010dal na ira\u0161ko vojno in je re\u017eiserki poleg nominacije za oskarja prinesel uvrstitev na tajni seznam teroristov ameri\u0161ke vlade, drugi,&nbsp;<strong>The Oath<\/strong>&nbsp;(2010) o Guant\u00e1namu, pa je bil nagrajen za najbolj\u0161o fotografijo na Sundanceu in prejel dve nominaciji za nagrado emmy. S \u010dlanki o ameri\u0161ki Agenciji za nacionalno varnost (NSA), nastalimi na podlagi Snowdenovih dokumentov, je Laura Poitras prispevala k presti\u017eni Pulitzerjevi nagradi za javno slu\u017ebo, ki sta jo leta 2014 prejela&nbsp;<em>The Guardian<\/em>&nbsp;in&nbsp;<em>The Washington Post<\/em>. Leta 2016 so v muzeju Whitney priredili umetni\u010dino prvo samostojno razstavo, serijo instalacij, ki so se osredoto\u010dale na tako imenovano vojno proti terorizmu. Dokumentarec <strong>Vsa ta lepota in prelivanje krvi<\/strong> je bil premierno prikazan v tekmovalnem programu festivala v Benetkah, kjer je prejel zlatega leva za najbolj\u0161i film.<\/p>\n<p><strong>zanimivosti<br \/><\/strong>Laura Poitras je sprva nameravala posneti film o protestih proti podjetju Purdue Pharma, proizvajalcu opioidnega zdravila OxyContin, ki povzro\u010da mo\u010dno zasvojenost. Kampanjo proti podjetju v lasti milijarderske dru\u017eine Sackler je organizirala skupina <em>Prescription Addiction Intervention Now (P.A.I.N.)<\/em>, ki jo je ustanovila fotografinja Nan Goldin. Kmalu po tistem, ko je leta 2019 za\u010dela intervjuvati Nan Goldin, pa se je Laura Poitras odlo\u010dila, da bo v ospredje svojega dokumentarca postavila umetni\u010dino \u017eivljenje in delo.<br \/><a href=\"https:\/\/www.sacklerpain.org\">https:\/\/www.sacklerpain.org<\/a><br \/><a href=\"https:\/\/www.praxisfilms.org\">https:\/\/www.praxisfilms.org<\/a><\/p>\n<p><strong>kritike<br \/><\/strong>\u00bbLaura Poitras je kot filmska ustvarjalka \u017ee dokazala svoje sposobnosti preiskovalne novinarke \/&#8230;\/. Tudi re\u017eiserkin izvrstni novi film zaznamujeta insajderski vpogled ter neposrednost, ki gledalca odpelje naravnost v sredi\u0161\u010de dogajanja; toda <strong>Vsa ta lepota in prelivanje krvi<\/strong> njeno delo ponese v nove estetske vi\u0161ave in pretresljive \u010dustvene globine. \/&#8230;\/ \u017de sama zgodba o aktivizmu Nan Goldin bi bila vredna filma. Prav tako tista o njenem umetni\u0161kem rojstvu in razcvetu. Zgodba o sestri vse to popelje v drugo dimenzijo. Na\u010din, kako sta Laura Poitras in Nan Goldin omenjene niti povezali in postavili na ogled, pa je destilacija, ki vas bo po vsej verjetnosti pretresla do temeljev. To je umetnost!\u00ab<br \/>&#8211; Sheri Linden, <em>The Hollywood Reporter<\/em><\/p>\n<p>\u00bbOdkar je Nan Goldin svojo grenko zgodbo prvi\u010d razkrila javnosti, jo je \u017ee ve\u010dkrat delila z nami, vendar nikoli tako ganljivo kot v filmu <strong>Vsa ta lepota in prelivanje krvi<\/strong>.\u00ab<br \/>&#8211; Manohla Dargis, <em>The New York Times<\/em><\/p>\n<p>\u00bb\/\u2026\/ prevzemajo\u010de in globoko presunljivo delo osupljive inteligence in \u0161e ve\u010dje \u010dustvene mo\u010di. \/&#8230;\/ Najve\u010dji kompliment filmu pa je, da je vreden Nan Goldin; \u017eenske, katere besede so ravno tako brezkompromisne kot njena umetnost in katere umetnost razkriva najintimnej\u0161e in najranljivej\u0161e koti\u010dke na\u0161ega jaza.\u00ab<br \/>&#8211; Sophie Monks Kaufman, <em>IndieWire<\/em><\/p>\n<p>\u00bbFilm, ki pripoveduje zgodbo posameznice skozi pol stoletja politi\u010dnih, umetni\u0161kih in kulturnih pretresov, je v mnogih pogledih Veliki ameri\u0161ki roman v dokumentarni obliki. Delo, razdeljeno na sedem poglavij, bi zlahka razvrstili na prav toliko \u017eanrov: to je elegija za izgubljeno generacijo in poziv k ukrepanju tukaj in zdaj; urgentno razkritje opioidne krize in intimna dru\u017einska drama o bremenu zlorabe; potopisno popotovanje skozi umetnost in ameri\u0161ko zgodovino (sta res tako razli\u010dni?) ter vojni film, postavljen na boji\u0161\u010de najslavnej\u0161ih svetovnih muzejev.\u00ab<br \/>&#8211; Ben Croll, <em>The Wrap<\/em><\/p>\n<p>\u00bbGre za zgodbo, naslikano v odlo\u010dno analognih, fotokemi\u010dno obdelanih barvah. Toda kako \u017ealostne in zgovorne so videti; kako nam privabijo solze v o\u010di in nas pripravijo do tega, da v uporu stisnemo pesti.\u00ab<br \/>&#8211; David Katz, <em>The Film Stage<\/em><\/p>\n<p>\u00bbKjer toliko zvezdni\u0161kih aktivistov ponuja zgolj puhlice, se Nan Goldin v razpravo vklju\u010di z zagnanostjo vse\u017eivljenjske, kamere vajene superzvezdnice. Naj govori, besni ali vejpa, Nan Goldin je edinstveno privla\u010dna filmska junakinja.\u00ab<br \/>&#8211; Adam Nayman, <em>The Ringer<\/em><\/p>\n<p>\u00bbFilm je v festivalske kroge vstopil kot politi\u010dno obarvana razli\u010dica znane zgodbe o velikem umetniku, iz njih pa izstopil kot edinstveno dejanje osebnega protesta. Nikakor se ne morem znebiti ob\u010dutka pretresenosti. Komaj \u010dakam, da si film ogledam \u0161e enkrat.\u00ab<br \/>&#8211; David Fear, <em>The Hollywood Reporter<\/em><\/p>\n<p>\u00bbPodobno kot pri \/&#8230;\/ <strong>Moonage Daydream<\/strong> se zdi, da je prepustiti besedo Nan Goldin edini pravi na\u010din, kako povedati njeno zgodbo. \/&#8230;\/ Slednja je resni\u010dno srce parajo\u010da in Laura Poitras nam tega niti za trenutek ne dovoli pozabiti. \/&#8230;\/ Lahko bi rekli, da <strong>Vsa ta lepota in prelivanje krvi<\/strong> ni film za ob\u010dutljivej\u0161e gledalce, vendar to ne dr\u017ei. To je film za vse; ogledati bi si ga morali od za\u010detka do konca, ga prebaviti in za\u010dutiti v najglobljih koti\u010dkih du\u0161e; pustiti, da njegova vsebina vibrira v na\u0161em drobovju \/\u2026\/. Filma ne morem opisati druga\u010de kot \u2013 oprostite za izraz \u2013 prekleto vnetljivega. V njem ni kan\u010dka srame\u017eljivosti. Niti za korak ne stopi nazaj. Po\u010dne natan\u010dno tisto, kar je Nan Goldin vedno po\u010dela: odgrne zaveso v svet, ki je bil vedno tam, a ga je dru\u017eba zaradi tega ali onega razloga na vse na\u010dine sku\u0161ala skriti. Zadene v jedro tistega, kar nas dela ljudi; v samo sr\u017e na\u0161ih upov, strahov ter odnosov, v katere vlagamo. To je skupnost, umetnost in aktivizem v enem samem velikanskem zamahu, filtriranem skozi pogled \u017eenske, ki je v svojih prizadevanjih tako neutrudna, da ne more\u0161 druga\u010de, kot da si na njeni strani. \/&#8230;\/ Hvale\u017ena sem za ta film \u2013 in hvale\u017ena Lauri Poitras, ker nam je tako brezkompromisno in neustra\u0161no, z natan\u010dnostjo in zanesljivostjo \u010disto novega Hasselbladovega objektiva, pokazala perspektivo, ki povezuje umetnost in aktivizem, skupnost in ustvarjalnost.\u00ab<br \/>&#8211; Maggie Boccella, <em>Collider<\/em><\/p>\n<p>\u00bbNan Goldin, ameri\u0161ka fotografka in aktivistka, je le 2018 organizirala protest v newyor\u0161kem Metropolitanskem muzeju umetnosti &#8211; od uprave ne le tega muzeja, ampak vseh muzejev in sorodnih institucij, je terjala, naj nehajo sprejemati donacije bogate in mogo\u010dne dinastije Sackler, sicer lastnice farmacevtske dru\u017ebe (Purdue Pharma), ki je Ameriko navlekla na OxyContin, adiktivni protibole\u010dinski opioid. \/&#8230;\/ Doku <strong>Vsa ta lepota in prelivanje krvi <\/strong>\/&#8230;\/ je kronika tega boja in obenem anatomija bojevite, anga\u017eirane umetnosti Nan Goldin \/&#8230;\/, ni\u010d, prav ni\u010d pa ni lep\u0161ega od trenutka, ko zasebno postane javno in ko se umetnost prelevi v transformativno, vstajni\u0161ko politi\u010dno silo, ki ustavi vsemogo\u010dno nihilisti\u010dno korporacijo, \u00bbmorilski stroj\u00ab. ZELO ZA\u00ab<br \/>&#8211; Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., <em>Mladina<\/em><\/p>\n<p>\u00bbDokumentarni film&nbsp;<strong>Vsa ta lepota in prelivanje krvi<\/strong> je \u0161e eden v nizu pomembnih filmskih dokumentov sodobnega \u010dasa, ki jih je zasnovala Laura Poitras. \u010ce gre pri avtorici za precej tradicionalen pristop k dokumentarnemu \u017eanru, pa je predvsem lotevanje kompleksnih dru\u017ebenih tem tisto, kar odlikuje njene filme, in to je, predvidevamo, vodilo tudi \u017eirijo v Benetkah. Ta je jeseni filmu dodelila glavno nagrado, ki je tako \u0161ele drugi\u010d v zgodovini festivala \u0161la v roke dokumentarnemu filmu.\u00ab<br \/>&#8211; Petra Meterc, <em>Radio Slovenija<\/em><\/p>\n<p>\u00bb\/&#8230;\/ mo\u010d filma&nbsp;<strong>Vsa ta lepota in prelivanje krvi<\/strong> je v tem, da je radikalen tako na intimnem kot na dru\u017ebenem podro\u010dju &#8211; med njima vzpostavi kontinuum in ravno ta sprega sploh omogo\u010di sintagmo, ki izena\u010di zasebno in politi\u010dno. V primeru novega filma Laure Poitras tako to ni zgolj oznaka, ampak dosledno izpeljan pogoj za njegovo kvaliteto.\u00ab<br \/>&#8211;&nbsp;Robert Kuret, <em>Delo<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Globoko osebni in hkrati izrazito politi\u010dni dokumentarec Laure Poitras (Citizenfour) raziskuje nelo\u010dljivo povezanost med aktivizmom ter \u017eivljenjem in umetni\u0161kim delom Nan Goldin, ene najvidnej\u0161ih svetovnih fotografinj. Zlati lev za najbolj\u0161i film na lanskem festivalu v Benetkah.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":285658,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/285648"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/285658"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=285648"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}