{"id":285387,"date":"2025-01-25T17:05:45","date_gmt":"2025-01-25T16:05:45","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/po-soncu\/"},"modified":"2025-01-25T17:17:09","modified_gmt":"2025-01-25T16:17:09","slug":"po-soncu","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/po-soncu\/","title":{"rendered":"Po soncu"},"content":{"rendered":"

zgodba
<\/strong>Enajstletna Sophie v poznih devetdesetih z o\u010detom pre\u017eivlja po\u010ditnice v tur\u0161kem obmorskem letovi\u0161\u010du. Potapljata se, igrata biljard in pole\u017eavata ob bazenu. Dvajset let pozneje njeni spomini, tako resni\u010dni kot nami\u0161ljeni, zapolnijo vrzeli na doma\u010dih videoposnetkih, medtem ko sku\u0161a o\u010deta, ki ga je poznala, uskladiti s \u010dlovekom, ki ga ni.<\/p>\n

iz prve roke
<\/strong>\u00bbKo sem proti koncu filmske \u0161ole listala po starih po\u010ditni\u0161kih albumih \/…\/, me je presenetilo, kako mlad je bil videti moj o\u010de, in pomislila sem, kako se zdaj sama pribli\u017eujem letom, ki jih je imel na tistih fotografijah. Star\u0161a sta me namre\u010d imela precej zgodaj, zato so o\u010deta kasneje pogosto zamenjali za mojega brata. To je bil zametek ideje za film. \/\u2026\/ Dolgotrajno ukvarjanje s projektom je prineslo veliko spominov na odra\u0161\u010danje, na star\u0161a, \u0161e posebej na o\u010deta. Ta proces razmi\u0161ljanja je v scenarij vnesel retrospektivni pogled, zato se je film, ki se je za\u010del kot razmeroma konvencionalna fikcija, po\u010dasi spreminjal v nekaj bolj osebnega, bolj \u010dustveno avtobiografskega. \/…\/ Ko postajam starej\u0161a, vse pogosteje razmi\u0161ljam, kako sta moja star\u0161a svoje \u017eivljenje in identiteto usklajevala z vzgojo otroka, zlasti v svojih dvajsetih in zgodnjih tridesetih. Otroci v star\u0161ih pogosto vidijo zgolj star\u0161e, njihovo notranje \u017eivljenje pa je zanje popolna neznanka oziroma se sploh ne zavedajo, da obstaja. Ko se oziram nazaj, dobijo dejanja in besede mojih star\u0161ev povsem druga\u010den pomen, zato se mi je zdelo zanimivo, da bi trenutke in pogovore iz preteklosti prevrednotila skozi objektiv \u010dasa.\u00ab
– Charlotte Wells<\/p>\n

kritike
<\/strong>\u00bbNi te\u017eko razumeti, zakaj je film po premieri v Cannesu spro\u017eil tak\u0161no navdu\u0161enje. To izjemno suvereno in slogovno drzno delo, \u010dudovito zadr\u017eana, a \u010dustveno razburljiva drama o odra\u0161\u010danju, razpira teme ljubezni in izgube tako spretno, da se zdi skorajda naklju\u010dno. A ne pustite se preslepiti: Charlotte Wells natan\u010dno ve, kaj dela, in njena pripoved je ravno tako precizna kot presunljiva. \/\u2026\/ V filmu je ve\u010d kot le nadih taktilnosti zgodnjih del Lynne Ramsay \/\u2026\/. Tako kot zna omenjena re\u017eiserka skoraj \u010dude\u017eno ujeti teksturo spominov, tudi Charlotte Wells izkazuje proustovski talent, da gledalca odpelje nazaj v svet, ki ga v resnici ni do\u017eivel, hkrati pa mu daje ob\u010dutek, da ga je.\u00ab
– Mark Kermode, The Guardian<\/em><\/p>\n

\u00bbTe\u017eko je najti kriti\u0161ki jezik, ki bi opisal rahlo\u010dutnost in intimnost tega filma. Med drugim zato, ker Charlotte Wells z neafektirano preciznostjo lirske pesnice skoraj na novo izumlja filmski jezik, raziskujo\u010d pogosto neizkori\u0161\u010dene mo\u017enosti medija, da bi razgrnila notranje svetove zavesti in ob\u010dutkov.\u00ab
– A.O. Scott, The New York Times<\/em><\/p>\n

\u00bbFilm valovi in se svetlika kot bazen skrivnosti; na\u010din, kako Charlotte Wells ujame vzdu\u0161je in trenutek, ne da bi pri tem za hip vsiljevala poanto ali forsirala tempo, me je spomnil na mlado Lucrecio Martel. Re\u017eiserka z neverjetno samozavestjo preprosto pusti, da se njen film razvija spontano, kot evokativna in varljivo preprosta kratka zgodba. Podrobnosti se kopi\u010dijo, podobe odmevajo, tiha ne\u017enost osrednjega odnosa pa neustavljivo pridobiva pomen. Film govori o otro\u0161kih spominih, ki se zaradi neprestanega predvajanja v mislih obrabijo kot stari posnetki, ter o pomenih, ki jih neko\u010d ni bilo, zdaj pa so, saj jih je razkril ali pa morda ustvaril spominjajo\u010di se um, tako da so dobili novo globino in lepoto. \/…\/ Kak\u0161en u\u017eitek!\u00ab
– Peter Bradshaw, The Guardian<\/em><\/p>\n

\u00bbOsupljivi prvenec Charlotte Wells, ki se razvija s postopno ganljivostjo polaroida, ni le iskren film o tem, kako se spominjamo ljudi, ki smo jih izgubili \u2013 razdrobljen, izmuzljiv, nikjer in hkrati povsod \u2013, temve\u010d tudi dih jemajo\u010de dejanje spominjanja samo. Charlotte Wells v razponu elipti\u010dne, ne\u017ene zgodbe, ki se zdi dovolj majhna, da bi jo lahko spravili na instantno fotografijo (ali stisnili na LCD zaslon starega kamkorderja), ustvari delo, ki za\u010dne postopoma odzvanjati dale\u010d preko svojih okvirjev. Do trenutka, ko dose\u017ee vreli\u0161\u010de \/…\/, film \u017ee drhti pod uni\u010dujo\u010do te\u017eo vsega, \u010desar ne moremo pustiti za seboj, in vsega tistega, za kar morda sploh nismo vedeli, da bi morali s seboj vzeti.\u00ab
– David Ehrlich, IndieWire<\/em><\/p>\n

\u00bbZares osupljivo je, da je re\u017eiserka sposobna \u017ee v svojem prvencu dose\u010di tak\u0161no \u010dustveno zrelost in pripovedno izvirnost, toliko bolj, ker izhaja iz globoko osebnega stali\u0161\u010da. Charlotte Wells, drzna in inovativna umetnica, nas povabi v vrtinec \u010dustev in ob\u010dutkov, ki za svoje \u010dudovito humanisti\u010dno prizadevanje do kraja izkoristi filmski jezik. Po soncu<\/strong>, ki ga je produciral Barry Jenkins, je pravo razodetje in tip filma, po ogledu katerega dvorane ne zapusti\u0161 kot isti \u010dlovek.\u00ab
– Carlos Aguilar, The Wrap<\/em><\/p>\n

\u00bb\u010cudovito pristna Frankie Corio nekako uspe ujeti ne le Sophiejino spro\u0161\u010deno predajanje po\u010ditni\u0161ki zabavi, ampak tudi trenutke, ko \u2013 kot bi svetlo sonce nenadoma pogoltnil oblak \u2013 nenadoma za\u010duti, da mora za ljudi okoli sebe odigrati vlogo, ne nazadnje tudi za lastnega o\u010deta. Tako kot re\u017eiserkin prispevek je tudi deb\u00ed Frankie Corio na velikem platnu poln vitalnosti, subtilnosti in obetov, film sam pa se bo prav gotovo uvrstil med najbolj\u0161e prvence leta.\u00ab
– Leigh Singer, Sight & Sound<\/em><\/p>\n

\u00bbFilm Po soncu<\/strong> niha med izrazito specifi\u010dnostjo ter sanjskim vzdu\u0161jem napol pozabljenih spominov, ki ga povezuje z deli, kot sta Podganar<\/strong> (Ratcatcher, 1999) Lynne Ramsay in njegov bolj son\u010den, bolj \u010duda\u0161ki naslednik Morvern Callar<\/strong> (2002). Omenjeno vzdu\u0161je pa ga povezuje tudi z re\u017eiserkinim lastnim kratkometra\u017ecem Blue Christmas<\/strong> (2017), ki ga je posnel Robbie Ryan in z zgodbo o zrahljanih dru\u017einskih vezeh zaradi du\u0161evne krize ljubljene osebe nekako napoveduje pri\u010dujo\u010di film.\u00ab
– Jason Anderson, Cinema Scope<\/em><\/p>\n

\u00bbOda filmu kot stroju za spominjanje.\u00ab
– Savina Petkova, Little White Lies<\/em><\/p>\n

\u00bbRe\u017eiserka s sodobnej\u0161o perspektivo v filmu nevsiljivo naslika tudi enega od vedno nekoliko nenavadnih miselnih preskokov odraslosti; to, da se, ko dose\u017eemo dolo\u010deno odraslo starost, za\u010dnemo spra\u0161evati, kaj vse so morda do\u017eivljali na\u0161i star\u0161i, ko so bili sami na\u0161ih let, ob \u010demer o njih za\u010dnemo razmi\u0161ljati kot o kompleksnih posameznikih, in ne samo kot o na\u0161ih star\u0161ih. Film\u00a0Po soncu<\/strong> uspe gledalca pretentati z na videz lahkotno pripovedjo, v katero se, \u0161e preden se tega zavemo, naseli velika \u017ealost, ta pa je sorazmerna lepoti intime, ki jo tako ne\u017eno prikazuje. To pa je, ne le za prvenec, ampak za filmsko umetnost nasploh, brez dvoma mojstrsko.\u00ab
– Petra Meterc, Radio Slovenija<\/em><\/p>\n

\u00bbPo soncu<\/strong> je \u017ealosten film o sre\u010di. ZA+\u00ab
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr.,\u00a0Mladina<\/em><\/p>\n

zanimivosti
<\/strong>Film Po soncu<\/strong> je po avtori\u010dinih besedah nekak\u0161no nadaljevanje njenega kratkometra\u017eca Tuesday <\/strong>iz leta 2015.
https:\/\/charlotte-wells.com<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Re\u017eiserko je brskanje po starih dru\u017einskih albumih navdihnilo k razmisleku o tem, kako morda nikoli ne bomo zares razumeli kompleksnega notranjega \u017eivljenja ljudi, ki jih imamo radi. Njen globoko osebni, slogovno izvirni in ganljivi celove\u010derni prvenec je navdu\u0161il kritike na festivalu v Cannesu in se uvrstil na \u0161tevilne lestvice najbolj\u0161ih filmov leta 2022.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":285624,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/285387"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/285624"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=285387"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}