{"id":285381,"date":"2025-04-09T08:15:03","date_gmt":"2025-04-09T06:15:03","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/smucarske-sanje\/"},"modified":"2025-04-09T08:17:17","modified_gmt":"2025-04-09T06:17:17","slug":"smucarske-sanje","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/smucarske-sanje\/","title":{"rendered":"Smu\u010darske sanje"},"content":{"rendered":"

iz prve roke
<\/strong>\u00bbKo smo se pred leti za\u010deli prijavljati na razpise, je bila predvidena zgodba seveda druga\u010dna. Film s sre\u010dnim koncem in politi\u010dno korektno zgodbo o uspehu, ki bi zadostil mednarodnim festivalskim \u017eeljam. A ko sem na\u0161la punce, se je perspektiva hitro obrnila. Poskusila sem ujeti glas njihove kulture in njihov pogled na nas, kako Afganistanci dojemajo na\u0161o belsko \u2018dobrosr\u010dnost\u2019 in dobrodelnost. Smo res tako dobri, kot se vidimo sami? To sre\u010danje dveh izrazito razli\u010dnih kultur in na\u010dinov razmi\u0161ljanja je bilo za vso ekipo burna izku\u0161nja in vsekakor smo tudi za filmsko kamero izkusili potovanje, ki bi si zaslu\u017eilo svoj film. \/\u2026\/ Sanje afganistanskih deklet so univerzalne in se je z njimi preprosto identificirati, njihova kultura pa je veliko bolj zapletena in z drugih vidikov pogosto te\u017eko razumljiva. Film ne obsoja in ne zavzema nobene strani, ampak ponuja vpogled v \u010dustveno nepredvidljivo potovanje smu\u010darskih sanj.\u00ab
– Haidy Kancler<\/p>\n

portret avtorice
<\/strong>Maja Senekovi\u010d (aka Haidy Kancler) se je rodila leta 1982 v Mariboru, kon\u010dala \u0161tudij Medijskih komunikacij na Univerzi v Mariboru, od leta 2009 pa ustvarja kot neodvisna filmska re\u017eiserka. Njen celove\u010derni prvenec Najgloblji zemljan v kopalkah<\/strong> je bil prikazan na \u0161tevilnih mednarodnih festivalih.<\/p>\n

kritike
<\/strong>\u00bbV filmu Smu\u010darske sanje<\/strong> tri mlade Afganistanke v kamniti pustinji ugotavljajo, da je \u017eivljenje afganistanske \u017eenske zapor, in sanjajo, da bi postale smu\u010darske in\u0161truktorice. Potem dobijo prilo\u017enost, da se udele\u017eijo smu\u010darskega kampa v Avstriji, in z napotkom \u2018vse, kar ste o Evropi videle v filmih, je resni\u010dno\u2019<\/em> poletijo najprej v Slovenijo, od koder so njihove smu\u010darske trenerke. V avstrijski \u0161oli jih zdolgo\u010dasenim dijakom razkazujejo kot \u010dudo iz eksoti\u010dne de\u017eele, trenerka jih takoj ozna\u010di za lenuhinje in njihovo nezagnanost jemlje kot osebni neuspeh, na testiranju jim dvestokilski mo\u017eakar pove, da so predebele oziroma presuhe, da bi v alpskem smu\u010danju kaj dosegle, in tako se za\u010dnejo njihove sanje taliti. Ne premagujejo samo strmin, ugotovijo, ampak tudi predsodke, evropsko vzvi\u0161enost, samozaverovanost, ksenofobijo, rasizem in la\u017ene objeme. A ko posku\u0161ajo uiti iz te \u2018zlate kletke\u2019, s tem le utrdijo stereotipe o lenih, nezanesljivih, nehvale\u017enih in nevrednih Drugih.\u00ab
– Tina Le\u0161ni\u010dar, Delo<\/em><\/p>\n

\u00bb\/\u2026\/ film, ki je v toku nastajanja postal ve\u010dji, kot si je sprva upal biti, ve\u010dji od vseh vpletenih, s tem pa \u017ee film, ki je u\u0161el dana\u0161njim \u010dasom, kjer podobe in zvoke pogosto sku\u0161amo vnaprej omejiti, zajeziti, jih predvideti. Tako je v njem nekaj herzogovskega, nekaj, kar gre \u010dez \u017eivljenje. \/\u2026\/ Film lahko gledamo kot socialni komentar, poro\u010dilo o spopadu dveh civilizacij, priliko o vpra\u0161anju svobode \u017eensk v dveh kulturah, kritiko neoliberalnega \u0161portnega profesionalizma, a se najbolj dragoceno izhodi\u0161\u010de zdi prav ved\u00eanje deklet pred filmsko kamero, torej inherentno notranje filmski pogled, ki nas ves \u010das zavaja, spravlja na stranpota, me\u010de iz tira.\u00ab
– Nejc Pohar, Ekran<\/em><\/p>\n

\u00bbDoku Smu\u010darske sanje<\/strong> pa ni Rocky<\/strong>, \u0161e manj Ledena steza<\/strong>, zgodba o tem, kako se tri simpati\u010dne outsiderke vsem oviram in prerokbam navkljub \u00bb\u010dude\u017eno\u00ab, \u00bbkatarzi\u010dno\u00ab in \u00bbinspirativno\u00ab prebijejo na olimpiado, temve\u010d zgodba o tem, kako za\u010dnejo tri simpati\u010dne outsiderke, ki \u0161tekajo, da olimpiade ne bodo videle (olimpiada je za Mikaelo Shifffin in take), ki jih vsi predsodki in zavrnitve, na katere naletijo v profesionalnem smu\u010danju, preve\u010d spominjajo na afganistansko izku\u0161njo, in ki jim to, da bi bile tam zadnje, v resnici ne pomeni toliko kot jamaj\u0161ki posadki boba (dovolj imajo tega, da so zadnje v Afganistanu), razmi\u0161ljati, da bi bilo nemara bolje, \u010de bi stegnile v Nem\u010dijo, kjer jih \u010daka, kot pravijo, \u00bbbolj\u0161e \u017eivljenje\u00ab (kdo ve, morda \u00bb bolj\u0161e \u017eivljenje\u00ab, ki so ga videle v \u00bbzahodnih filmih\u00ab, pred katerimi jih svarijo v Afganistanu). Zbe\u017eati ho\u010dejo \u00bbpred afganistansko kulturo\u00ab, a kontakt s Facebooka naj bi bil sporen in nevaren \u2013 je lahko bolj sporen in nevaren od vrnitve v Afganistan? ZA-\u00ab
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Dokumentarec slovenske re\u017eiserke spremlja tri afganistanska dekleta, ki sanjajo, da bi postale profesionalne smu\u010darke in se udele\u017eile olimpijskih iger. A ko prispejo v Evropo na intenzivni trening, se za\u010dnejo njihove sanje razblinjati \u2026<\/p>\n","protected":false},"featured_media":285382,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/285381"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/285382"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=285381"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}