{"id":282777,"date":"2024-01-27T21:46:37","date_gmt":"2024-01-27T20:46:37","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/ia\/"},"modified":"2024-01-27T21:47:09","modified_gmt":"2024-01-27T20:47:09","slug":"ia","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/ia\/","title":{"rendered":"Ia"},"content":{"rendered":"

zgodba
<\/strong>Svet je skrivnosten kraj, \u010de ga gledamo skozi o\u010di \u017eivali … Ia, sivi osel z melanholi\u010dnimi o\u010dmi, na svoji \u017eivljenjski poti sre\u010duje dobre in slabe ljudi, do\u017eivlja veselje in bole\u010dino ter stoi\u010dno prena\u0161a, kako usoda njegovo sre\u010do naklju\u010dno spreminja v nesre\u010do, obup pa v nepri\u010dakovano bla\u017eenost. A niti za trenutek ne izgubi svoje nedol\u017enosti …<\/p>\n

iz prve roke
<\/strong>\u00bbPred desetletji sem v nekem intervjuju \/\u2026\/ dejal, da je edini film, ki me je kdaj ganil do solz, Sre\u010dno, Baltazar<\/strong> (Au hasard Balthazar, 1966). Mislim, da sem ga odkril kmalu po premieri. Od takrat v kinu nisem poto\u010dil niti ene solze. Robertu Bressonu torej dolgujem svoje trdno prepri\u010danje, da postaviti \u017eival v glavno vlogo ni le mogo\u010de, temve\u010d je lahko tudi pomemben vir \u010dustev. \/\u2026\/ Bresson me je nau\u010dil pomembno lekcijo: da lahko \u017eivalski lik ob\u010dinstvo gane bolj kot najbolj\u0161a predstava \u010dlove\u0161kega igralca. \/\u2026\/ Predvsem sem \u017eelel posneti \u010dustven film; veliko bolj kot v katerem koli prej\u0161njem delu sem pripoved \u017eelel utemeljiti na \u010dustvih. \/\u2026\/ Re\u017eiserji uporabljajo intelektualne argumente, da bi pri igralcih dosegli \u017eeleni u\u010dinek; njihova \u010dustva izzovejo s pomo\u010djo jezika. Jaz pa sem lahko svojega osla k sodelovanju pripravil le z ne\u017enostjo: z besedami, ki sem mu jih \u0161epetal v uho, in s prijaznim bo\u017eanjem. Dvigovanje glasu, izra\u017eanje nestrpnosti ali \u017eiv\u010dnosti bi bila najhitrej\u0161a pot do katastrofe. \/\u2026\/ Osli ne znajo \u2018igrati\u2019, ne morejo se pretvarjati; preprosto so<\/em>. So ne\u017eni, pozorni, spo\u0161tljivi, vljudni in zvesti. \u017divijo v sedanjem trenutku in vse po\u010dnejo z vsem svojim bitjem. Nikoli niso narcisoidni. Ne prepirajo se o domnevnih namenih likov in nikoli ne oporekajo re\u017eiserjevi viziji. So popolni igralci. \/\u2026\/ Izogibati se sku\u0161am vklju\u010devanju v banalnosti sveta, nepravi\u010dnost, nasilje. Film sem posnel prav zato, da bi se oddaljil od \u010dlove\u0161ke drame; da bi na svet pogledal \u0161ir\u0161e in iz druge perspektive.\u00ab
– Jerzy Skolimowski<\/p>\n

portret avtorja
<\/strong>Korenine Jerzyja Skolimowskega (Var\u0161ava, 1938) segajo na za\u010detek velike poljske povojne filmske renesanse. Re\u017eiserjev mentor Andrzej Wajda, s katerim je napisal scenarij za Nedol\u017ene \u010darovnike<\/strong> (Niewinni czarodzieje, 1960), ga je vpeljal v slovito filmsko \u0161olo v Lod\u017eu. Tam je sre\u010dal Romana Polanskega in z njim napisal scenarij za No\u017e v vodi <\/strong>(N\u00f3\u017c w wodzie, 1962). V \u0161estdesetih letih je posnel serijo inovativnih nizkoprora\u010dunskih filmov, v katerih je pogosto odigral tudi glavno vlogo. Kmalu se je uveljavil kot eden najbolj izvirnih glasov poljskega novega vala.
Po te\u017eavah s cenzuro je leta 1967 zapustil Poljsko in se v naslednjih letih izkazal kot pomemben soustvarjalec evropskega povojnega umetni\u0161kega filma. Mednarodni uspeh mu je prinesel v Berlinu nagrajeni film \u0160tart<\/strong> (Le D\u00e9part, 1967), komedija z Jean-Pierrom L\u00e9audom; za grozljivko Krik<\/strong> (The Shout, 1978) je v Cannesu osvojil veliko nagrado \u017eirije; z Jeremyjem Ironsom je posnel uspe\u0161no politi\u010dno dramo Delo na \u010drno<\/strong> (Moonlighting, 1982); Ladja-svetilnik<\/strong> (The Lightship, 1985) pa mu je prinesla nagrado za re\u017eijo v Benetkah.
Na za\u010detku devetdesetih se je odrekel filmskemu ustvarjanju in se posvetil predvsem slikarstvu. Sodeloval je na Bene\u0161kem bienalu in razstavljal \u0161irom Evrope in Zdru\u017eenih dr\u017eav Amerike.
Po dolgem premoru se je k re\u017eiji vrnil leta 2008 s trilerjem \u0160tiri no\u010di z Anno<\/strong> (Cztery noce z Ann\u0105), meditativno \u0161tudijo o osamljenosti in hrepenenju, ki je odprla sekcijo \u0160tirinajst dni re\u017eiserjev na festivalu v Cannesu. Sledilo je Nujno ubijanje <\/strong>(Essential Killing, 2010), minimalisti\u010dna zgodba o pre\u017eivetju z Vincentom Gallom v vlogi preganjanega talibanskega bojevnika; film je osvojil posebno nagrado \u017eirije v Benetkah, predvajali pa smo ga tudi na rednem sporedu Kinodvora. Leta 2016 je Skolimowski na festivalu v Benetkah prejel zlatega leva za \u017eivljenjsko delo.
Na ljubljanskem Liffu so poleg \u0160tirih no\u010di z Anno<\/strong> in Nujnega ubijanja<\/strong> prikazali tudi re\u017eiserjev predzadnji celove\u010derec 11 minut<\/strong> (2015), avtorjeva zgodnej\u0161a dela pa smo si lahko ogledali v okviru kinote\u010dne retrospektive leta 1996.
Ia<\/strong>, prvi film Skolimowskega po sedmih letih, je osvojil nagrado \u017eirije na zadnjem festivalu v Cannesu.<\/p>\n

kritike
<\/strong>\u00bbIa <\/strong>\/…\/ je drzen, kot je resni\u010dno drznih le malo sodobnih filmov. Kulminacija zvoka in slike pred zadnjim rezom v \u010drnino je kot pest, ki se stisne okoli tvojega srca.\u00ab
– Christina Newland, Najbolj\u0161i filmi leta 2022, Sight & Sound<\/em><\/p>\n

\u00bbLepota, ki nam jo poka\u017eeta Skolimowski in snemalec Micha\u0142 Dymek \u2013 in prav vsak posnetek daje slutiti, da gre morda za najbolj osupljivo lep film leta \u2013, ni zanikanje krutosti, temve\u010d odgovor nanjo.\u00ab
– Justin Chang, Los Angeles Times<\/em><\/p>\n

\u00bbTo je ena najbolj \u010distih in nedol\u017enih ljubezenskih zgodb, kar smo jih kdaj videli na velikem platnu. Sentimentalni osel po vzoru Bressona [Sre\u010dno, Baltazar<\/strong>], Roberta Louisa Stevensona [Popotovanje z oslico \u010dez Sevene,<\/em> 1879], grofice de S\u00e9gur [M\u00e9moires d\u2019un \u00e2ne,<\/em> 1860] in Sergea Gainsbourga [L\u2019Anamour,<\/em> 1968]. Fantasti\u010den film.\u00ab
– Jo Fishley, Bande \u00e0 part<\/em><\/p>\n

\u00bbIa<\/strong> je pretresljiva in ne\u017ena mojstrovina o \u017eivljenju, ljubezni, smrti ter obsojanja vrednem odnosu ljudi do drugih \u017eivih bitij. \/…\/ V leto\u0161njem letu me noben film ni tako globoko ganil, v meni vzbudil toliko optimizma glede filmske umetnosti in me nagovoril s tak\u0161no intelektualno mo\u010djo. \/\u2026\/ Ia<\/strong> je vizualno dovr\u0161en in tema\u010den, a tudi naporen film. Najbolje si ga je ogledati z drugimi ljudmi. Mene na primer je povsem sesul, in \u010deprav sem v kinu sedela z neznanci, sem bila hvale\u017ena, da med gledanjem nisem bila sama. Re\u017eiserjeva vizija \u010dlove\u0161kega barbarstva do \u017eivali je neizprosna, a \u017ee zgolj to, da sem bila tam in tiho jokala z drugimi, mi je dalo ob\u010dutek povezanosti, kakr\u0161no vedno \u010dutim, kadar grem v kino, sedim v temi in pustim, da mi film vzame sapo ter zatrese temelje mojega sveta.\u00ab
– Manohla Dargis, Najbolj\u0161i filmi leta 2022, The New York Times<\/em><\/p>\n

\u00bbVeljajo vsa standardna opozorila za filme o \u017eivalih: smejali se boste, jokali in \u2013 \u010de ste Morrissey \u2013 vam bo verjetno \u0161lo na bruhanje. Vendar boste tudi globoko razmislili o temah \u010dutenja in so\u010dutja ter se \u2013 \u010de ste vsaj malo podobni meni \u2013 zahvalili Skolimowskemu, ker je tako natan\u010dno vedel, kako in kdaj kon\u010dati film: \u010de \u017ee ne zaradi osli\u010dka, pa vsaj zaradi nas.\u00ab
– Adam Nayman, Najbolj\u0161i filmi leta 2022, The Ringer <\/em><\/p>\n

\u00bbIa<\/strong> je film-reka; filozofski tok, kjer se prostor nenehno spreminja, ukrivlja, prekinja in v\u010dasih tudi razpade. V geografskem smislu potuje od Poljske do Italije; v dru\u017ebenem od dna Evrope do pala\u010de, v kateri stra\u0161i markiza de Sade \/…\/; predvsem pa gre za mentalno popotovanje, v katerem nas Jerzy Skolimowski vabi, da z njim delimo dobesedno ne\u010dlove\u0161ke zaznave, saj merilo vsega ni ve\u010d \u010dlovek, temve\u010d \/\u2026\/ osel po imenu Ia. \/…\/ Iz kinodvorane stopimo, kot bi zapu\u0161\u010dali pravljico, za\u010darani in vznemirjeni, a bogatej\u0161i za lepoto, ki nas bo pre\u017eivela.\u00ab
– G\u00e9rard Lefort, Les Inrockuptibles<\/em><\/p>\n

\u00bb\u010ce je nekatere filme bolje gledati na velikem platnu, v temi kinodvorane in z oja\u010danim zvokom, potem je Ia<\/strong> zagotovo eden izmed njih.\u00ab
– Jordan Mintzer, The Hollywood Reporter<\/em><\/p>\n

\u00bb\u010cudovita evokacija \u017eivalske fenomenologije se v Ia<\/strong> spogleduje z antropomorfizirano perspektivo, vendar ji nikoli ne podle\u017ee; psihedeli\u010dni ekspresionizem filma bi prav tako lahko pripadal svetu gliv, mineralov ali klimatologije. Film med prehajanjem skozi razli\u010dne dru\u017ebene kontekste tvega sentimentalnost in moraliziranje, vendar se obojemu izogne s sinkopirano obravnavo \u010dasa in prostora: Ia<\/strong> je vedno eno kopito pred o\u010ditnim.\u00ab
– Nathan Lee, Najbolj\u0161i filmi leta 2022, Film Comment<\/em><\/p>\n

\u00bbKak\u0161no korist ima od zapleta osel? Ali pa ateist, \u010de smo \u017ee pri tem? Skolimowskega si na tej stopnji njegove kariere in \u017eivljenja zamislite kot filmskega ustvarjalca, ki se veselo pase in prepu\u0161\u010da \u017eivalski potrebi po filmu.\u00ab
– Mark Asch, Little White Lies<\/em><\/p>\n

\u00bb\/\u2026\/ filmski poklon, v katerem Bressonov Sre\u010dno, Baltazar<\/strong> sre\u010da Starega Rumenka<\/strong> (Old Yeller). Se lahko osel spominja? Vpra\u0161ajte Isabelle Huppert, ki se v filmu znajde brez o\u010ditnega razloga \u2013 razen tega, da gre za najbolj\u0161o igralko na svetu.\u00ab
– John Waters, Najbolj\u0161i filmi leta 2022, Artforum<\/em><\/p>\n

\u00bbSkolimowski uporabi filmsko umetnost, da bi ustvaril virtualno izku\u0161njo v\u017eivetja v drugo \u017eivo bitje, za katero ne potrebujete VR o\u010dal \u2013 stroj za empatijo, \u010de \u017eelite.\u00ab
– David Katz, The Film Stage<\/em><\/p>\n

\u00bbHitro bi se lahko zna\u0161li v sku\u0161njavi, da bi delo Skolimowskega umestili v okvir animalizma, vendar Ia<\/strong> zaradi svojega odpora do ideolo\u0161kih dogem dose\u017ee status edinstvenosti in veli\u010dine.\u00ab
– Manu Y\u00e1\u00f1ez, El Espa\u00f1ol<\/em><\/p>\n

\u00bbRe\u017eiserjevo ukvarjanje z zvoki in podobami brez besed je v svojem srcu brakhageovsko: metafore za \u010dute, vizije sveta pred besedami. \/…\/ Skolimowski je ustvaril film, ki deluje kot postopek \u2018potujitve\u2019 \u2013 zagret poskus, da bi gledalcu ponudil nov pogled na red, moralo in kapital.\u00ab
– Blake Williams, Filmmaker Magazine
<\/em>
\u00bbV nasprotju [z Bressonovo] rigidno in skrajno asketsko filmsko slovnico je Poljakov slog vrtoglava me\u0161anica formalnega eksperimentiranja, epizodi\u010dnosti, fragmentirane naracije, pank estetike in ob\u010dasno nadrealisti\u010dnih prebliskov \u2013 gre, skratka, za izdelek, ki utripa vseh 86 minut \/\u2026\/. Dr\u017ei, genski zapis Ia<\/strong> vsebuje ekolo\u0161ko noto in \u2018sporo\u010dilnost\u2019 (ne jejte mesa in ne mu\u010dite \u017eivali), ampak Skolimowski gledalcu tega ne vbija v glavo z macolo, temve\u010d pusti domi\u0161ljiji prosto pot. \/\u2026\/ Ia<\/strong> je nor film norega Poljaka, ki bo polariziral ob\u010dinstvo. Naloga [canske] \u017eirije je, da mu podeli pomembno nagrado.\u00ab
– Simon Popek, Dnevnik<\/em><\/p>\n

\u00bbPravljica nenehne vizualne inovativnosti.\u00ab
– Baptiste Roux, Positif<\/em><\/p>\n

\u00bbSvet je past za \u017eivali, teater krutosti, mu\u010dilnica, neoliberalni kaos, vrtinec arbitrarnosti in ravnodu\u0161nosti, povzetek slabih strani Nove zaveze. Jerzy Skolimowski, 85-letni avtor \u0161tevilnih klasik \/…\/, prika\u017ee la condition humaine<\/em> – in ne skriva pesimizma. Svet je tr\u017enica. Klavnica. Kri\u017eev pot. Brez odre\u0161itve, la<\/strong> pogosto vidi rde\u010de. \/…\/ Ia<\/strong> je reimaginacija Bressonove klasike Au hasard Balthazar<\/strong> (1966), zgodbe o oslu, Baltazarju, ki ima \u00bbsvojo bedo raje kot nas\u00ab<\/em> in ki rekvijemsko kro\u017ei od lastnika do lastnika – tako kot v Kosma\u010devi klasiki Dobri stari pianino<\/em> (1959) od lastnika do lastnika kro\u017ei pianino, ki ga potem partizani prelevijo v peklenski stroj. Vidite, stvari, ki kro\u017eijo med ljudmi, di\u0161ijo po smrti \u2013 kot denar. Princ Mi\u0161kin v Dostojevskijevem\u00a0Idiotu<\/em> pravi, da se je melanholije znebil, ko je v \u0160vici sli\u0161al oslovsko riganje – Ia<\/strong> je prilo\u017enost, da se znebite melanholije. ZA\u00ab
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr.,\u00a0Mladina<\/em><\/p>\n

\u00bbTu pridemo do uvodoma omenjenih stilisti\u010dno-formalnih poigravanj, s katerimi Skolimowski dosega u\u010dinke skoraj \u010diste cinefilije: pri tem je tako uspe\u0161en ravno zato, ker ob\u010dutki in u\u010dinki, ki mu jih uspe ustvariti, niso vezani na osla kot neposredno do\u017eivljajo\u010do subjektivnost, ampak so vezani na veliko bolj abstraktno atmosfero, ki je lahko stvar oslovega do\u017eivljanja, lahko pa je tudi stvar gledal\u010devega do\u017eivljanja osla samega in njegove situacije \u2013 in ravno zaradi te dialektike so omenjeni postopki tako u\u010dinkoviti. \/…\/ Ravno z omenjenimi formalnimi prijemi poskrbi, da se tudi gledalci znajdemo na polju ob\u010dutij, ki so tuja, neznana, te\u017eko definirana, ki jih na neki na\u010din motrimo kot \u010diste podobe, s \u010dimer \u0161e najbolje artikulira tako morebitna oslova ob\u010dutja kot na\u0161 na\u010din dostopanja do njih. V tem aspektu je njegov film gotovo vrhunski dose\u017eek.\u00ab
– Rober Kuret, Delo<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Najmlaj\u0161i osemdesetletnik Jerzy Skolimowski postavi gledalca v ko\u017euh svojega \u0161tirino\u017enega protagonista ter ustvari vizualno izviren in globoko pretresljiv pogled na sodobno Evropo. Ia je osvojil nagrado \u017eirije na zadnjem festivalu v Cannesu ter se uvrstil na \u0161tevilne sezname najbolj\u0161ih filmov leta. Nominacija za oskarja za najbolj\u0161i mednarodni film!<\/p>\n","protected":false},"featured_media":282778,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/282777"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/282778"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=282777"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}