{"id":282692,"date":"2024-01-28T19:55:43","date_gmt":"2024-01-28T18:55:43","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/saint-omer\/"},"modified":"2024-01-28T20:02:09","modified_gmt":"2024-01-28T19:02:09","slug":"saint-omer","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/saint-omer\/","title":{"rendered":"Saint Omer"},"content":{"rendered":"

zgodba
<\/strong>Sodi\u0161\u010de v Saint Omerju. Mlada pisateljica Rama se udele\u017ei sojenja Laurence Coly, mladi \u017eenski, obto\u017eeni, da je ubila svojo petnajstmese\u010dno h\u010derko, tako da jo je na pla\u017ei prepustila plimi. Rama na\u010drtuje, da bo o Laurence napisala knjigo, navdihnjeno z mitom o Medeji, a besede obto\u017eenke in izpovedi pri\u010d zamajejo njena prepri\u010danja ter v njej prebudijo mu\u010dne spomine na otro\u0161tvo in strahove v zvezi z lastnim bli\u017eajo\u010dim se materinstvom.<\/p>\n

iz prve roke
<\/strong>\u00bbMoji filmi so vedno rezultat intuicije. Ta raste in raste, dokler se ne spremeni v tako veliko obsesijo, da se iz nje rodi film. \/…\/ Pri filmu Saint Omer<\/strong> se je vse za\u010delo s fotografijo, objavljeno leta 2015 v \u010dasopisu Le Monde<\/em>. Gre za \u010drno-bel posnetek nadzorne kamere: temnopolta \u017eenska na postaji Gare du Nord potiska otro\u0161ki vozi\u010dek, v katerem je rasno me\u0161ani otrok, oble\u010den v kombinezon. \/\u2026\/ Dva dni prej so v Berck-sur-Mer ob \u0161estih zjutraj na\u0161li otroka, ki so ga nosili valovi. \/…\/ Pogledam jo in vem, da je Senegalka, vem, da sva istih let, poznam jo tako dobro, da v njej prepoznam sebe. \/\u2026\/ Sojenje poteka junija 2016 in odlo\u010dim se ga udele\u017eiti. O tem ne govorim nikomur. Ne znam si razlo\u017eiti tega norega dejanja, da grem na sojenje \u017eenski, ki je ubila svojega petnajstmese\u010dnega rasno me\u0161anega otroka, ko pa sem tudi sama mlada mati rasno me\u0161anega otroka. \/…\/ Mislim, da sem film morala posneti, tako zaradi osebnih kot politi\u010dnih razlogov. Zgodbo teh \u017eensk sem \u017eelela povedati, da bi zabele\u017eila njihov molk, da bi jim vrnila vidnost. To je tudi eden od politi\u010dnih ciljev filma. Pa tudi govoriti o materah, iz katerih smo nastale, o prtljagi, ki jo nosimo s sabo, o na\u0161i dedi\u0161\u010dini, o bole\u010dini, ki nas je oblikovala … O tem, iz kak\u0161nega molka, ni\u010da izgnanstva \u2013 njihovega izgnanstva \u2013, ni\u010da \u017eivljenja na\u0161ih mater, ni\u010da njihovih solz, ni\u010da njihovega nasilja smo posku\u0161ale sestaviti svoja \u017eivljenja. Film sku\u0161a odgovoriti na vpra\u0161anja, s katerimi se soo\u010dajo vse \u017eenske, hkrati pa specifi\u010dno spregovori o enem vidiku zgodovine priseljevanja. O tem, kako smo me, temnopolte Francozinje, prek teh mater postale matere.\u00ab
– Alice Diop<\/p>\n

portret avtorice
<\/strong>Francoska scenaristka in re\u017eiserka Alice Diop se je rodila leta 1979 v predmestju Pariza v dru\u017eini senegalskih priseljencev. Po \u0161tudiju zgodovine in vizualne sociologije na Sorboni je obiskovala filmsko \u0161olo La F\u00e9mis in za\u010dela kariero kot dokumentaristka. Za svoje kratko- in srednjemetra\u017ece je prejela \u0161tevilne nagrade, vklju\u010dno s cezarjem, njen celove\u010derni film Nous<\/strong> (2021) pa je na Berlinalu osvojil nagrado za najbolj\u0161i dokumentarec in nagrado za najbolj\u0161i film v sekciji Sre\u010danja. Za svoj prvi igrani celove\u010derec Saint Omer<\/strong> je bila na Bene\u0161kem filmskem festivalu nagrajena s srebrnim levom (veliko nagrado \u017eirije) in levom prihodnosti za najbolj\u0161i prvenec.<\/p>\n

kritike
<\/strong>\u00bbZ re\u017eijsko suverenostjo in intelektualno ostrino, s katero v sodobni interpretaciji courtroom<\/em> drame z elementi odpora, radovednosti in empatije, ki jih od protagonistke-opazovalke v skoraj dokumentaristi\u010dni maniri obrne nazaj proti gledalcu, sestavi kompleksen portret \u017eenske na zato\u017eni klopi, se Alice Diop pribli\u017ea zadnja leta redko videni filmski popolnosti.\u00ab
– Marina Gumzi, Najbolj\u0161i filmi leta 2022, Ekran<\/em><\/p>\n

\u00bbVzeti zgodbo o detomoru in jo spremeniti v izjemen film o materinstvu. Iz grozljive \u010dasopisne novice ustvariti trezen, po\u0161ten in inteligenten film. To je mali \u010dude\u017e\u00a0Saint Omerja<\/strong>. \/…\/ Dve uri komajda zapustimo sodno dvorano, a skupaj z nami vstopi neskon\u010dno zapleteno vpra\u0161anje nekega \u017eivljenja; procesija norosti, osamljenosti, pomanjkanja ljubezni in pretrgane komunikacije, ki ni brez povezave s francosko kolonialno zgodovino in rasizmom.\u00ab
– Elisabeth Franck-Dumas, Lib\u00e9ration<\/em><\/p>\n

\u00bbKer se je Alice Diop doslej ukvarjala izklju\u010dno z nefikcijskim filmom \/…\/, bi lahko neposredni slog, ki ga uporablja v prizorih iz sodne dvorane v filmu\u00a0Saint Omer<\/strong>, ozna\u010dili preprosto kot \u2018opazovalni\u2019 ali \u2013 \u0161e huje \u2013 \u2018neumetni\u0161ki\u2019. Toda ne morem si predstavljati bolj kompozicijsko premi\u0161ljenega in spretno zgrajenega sodobnega filma, ali pa tak\u0161nega, ki bi se na tako vznemirljiv na\u010din upiral razkrivanju svojih skrivnosti, hkrati pa nenehno razgrinjal toliko jasnih idej. Alice Diop pred kamero tudi v najdalj\u0161ih prizorih gradi svet, ki je tako prepri\u010dljiv, da gledalec morda sploh ne opazi subtilne briljantnosti njenega po\u010detja.\u00ab
– Michael Koresky, Reverse Shot<\/em><\/p>\n

\u00bbAlice Diop je dirigentka, ki z vsakim solistom ter vsako formalno in pripovedno nitjo zadene pravo noto, pri tem pa ves \u010das ostaja v slu\u017ebi svoje teme. S pri\u010dujo\u010dim delom dose\u017ee zelo visoko raven humanisti\u010dnega in politi\u010dnega filma.\u00ab
– Olivier P\u00e9lisson, Bande\u00a0\u00e0\u00a0part<\/em><\/p>\n

\u00bbAlice Diop \/…\/ je primer skupaj z lastno fascinacijo nad njim spremenila v intelektualno bogato in \u010dustveno pretresljivo zgodbo o nezmo\u017enosti pripovedi \u2013 literarne, pravne ali pa filmske \u2013, da bi ustrezno izrazila surovost in \u010dudnost \u010dlove\u0161ke izku\u0161nje. \/\u2026\/\u00a0\u2018O \u010demer ni mogo\u010de govoriti, o tem je treba mol\u010dati,\u2019<\/em> pravi Wittgenstein, in \u010deprav je Saint Omer<\/strong> pre\u017eet z diskurzom, se najgloblja spoznanja skrivajo v njegovi ti\u0161ini. Bole\u010dina, ki povezuje Ramo in Laurence, je kot skrivni jezik, neprevedljiva slovnica odtujenosti in izgube. Beremo jo na njunih obrazih.\u00ab
– A.O. Scott, The New York Times<\/em><\/p>\n

\u00bbSaint Omer<\/strong> nas nenehno spodbuja k razmi\u0161ljanju, \u010dutenju in odpiranju najbolj temeljnih vpra\u0161anj. To je velik film. Dogodek.\u00ab
– Le Point<\/em><\/p>\n

\u00bbTako kot Laurence Coly sama tudi film nima odgovorov, re\u017eiserka pa se izogne ve\u010dini obi\u010dajnih vzorcev sodnih dram, ki se kon\u010dajo z nedvoumnimi sodbami. Ko nas z vsakim protislovjem v pri\u010devanjih vse bolj oddaljuje od sleherne ugotovljive resnice, postaja zgodba Laurence Coly \u0161e toliko bolj presunljiva.\u00ab
– Leila Latif, Najbolj\u0161i filmi leta 2022 (2. mesto), Sight & Sound<\/em><\/p>\n

\u00bbSaint Omer<\/strong> odpira vpra\u0161anja o migracijah, postkolonializmu in star\u0161evstvu; je film, ki ga bolj \u010dutimo kot razumemo.\u00ab
– Catherine Wheatley, Sight & Sound<\/em><\/p>\n

\u00bbAlice Diop elegantno in radikalno postavlja pod vpra\u0161aj na\u0161o sposobnost razsojanja. \/…\/ Na\u0161e oko ni nevtralno, na\u0161 pogled je odraz na\u0161e zgodovine in izobrazbe, vsebuje pa tudi te\u017eke, tiho zakoreninjene predsodke. Ali smo sposobni podvomiti o tem pogledu in ga spremeniti? Alice Diop nas to spra\u0161uje naravnost. \/\u2026\/ Velik film lahko merimo po odmevu, ki se \u0161iri po dvorani ob koncu projekcije. \/…\/ Tistega ve\u010dera smo vsi od\u0161li iz kina, kot bi zapu\u0161\u010dali sodi\u0161\u010de, pre\u017eeti z idejo, da ima pravica smisel le, \u010de je mi\u0161ljenje svobodno. Glas Alice Diop me od takrat ni zapustil. Ni dvoma:\u00a0Saint Omer<\/strong> je velik film.\u00ab
– Audrey Diwan, re\u017eiserka filma Dogodek<\/strong> (L’\u00e9v\u00e9nement)<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Francoska re\u017eiserka senegalskega rodu se potopi v kompleksen primer mlade priseljenke, obto\u017eene detomora, da bi \u2013 kot pravi sama \u2013 spregovorila o nedoumljivostih materinstva in dala besedo nevidnim \u017eenskam. Film je med drugim prejel veliko nagrado \u017eirije in leva prihodnosti za najbolj\u0161i prvenec na festivalu v Benetkah.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":301757,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/282692"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/301757"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=282692"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}