{"id":281067,"date":"2024-01-30T10:07:20","date_gmt":"2024-01-30T09:07:20","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/nekega-lepega-jutra\/"},"modified":"2024-01-30T10:17:09","modified_gmt":"2024-01-30T09:17:09","slug":"nekega-lepega-jutra","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/nekega-lepega-jutra\/","title":{"rendered":"Nekega lepega jutra"},"content":{"rendered":"<p><strong>zgodba<\/strong><\/p>\n<p>Sandra \u017eivi z osemletno h\u010derko v majhnem stanovanju v Parizu. Redno obiskuje o\u010deta, upokojenega profesorja filozofije, ki zaradi nevrodegenerativne bolezni po\u010dasi izgublja vid, spomin in samostojnost. Medtem ko z dru\u017eino i\u0161\u010de primeren dom za ostarele, Sandra nepri\u010dakovano naleti na Cl\u00e9menta. \u010ceprav je poro\u010den, se med njima za\u010dne strastno razmerje &#8230;<\/p>\n<p><strong>iz prve roke<br \/><\/strong>\u00bbPri pisanju scenarija me je delno navdihnila bolezen, za katero je trpel moj o\u010de. Sku\u0161ala sem najti smisel v vsem, kar sem do\u017eivljala. Raziskati sem hotela, kako lahko dva nasprotujo\u010da si ob\u010dutka, \u017ealovanje in ponovno rojstvo, ustvarita dialog; kako ju \u010dlovek lahko do\u017eivlja hkrati. \u010ceprav je razmerje med Sandro in Cl\u00e9mentom zapleteno, je predvsem polno radosti. Pri njenem o\u010detu gre po drugi strani zgolj za trpljenje. Zgodbi obstajata hkrati. Sku\u0161ala sem najti filmsko formo, ki bi prikazala to sobivanje. \/\u2026\/ Povedati sem hotela zgodbo o tem, kako je \u017ealovati za nekom, ki je \u0161e vedno \u017eiv. Georg ni ve\u010d o\u010de, kakr\u0161nega je Sandra poznala, a je \u0161e vedno prisoten. \u010ceprav njegov um propada, del njega \u2013 njegova senzibilnost, njegovo bistvo \u2013 ostaja. \u017delela sem, da bi ljudje za\u010dutili to so\u010dasno izginjanje in ostajanje; na videz protislovno dogajanje je bilo zame mo\u010dan vir \u010dustev. Pokazati sem sku\u0161ala globoko vez, ki presega bolezen; povedati zgodbo o tem nenavadnem \u017ealovanju, da bi ga morda lahko bolje razumeli in premagali trpljenje, ki za dolgo \u010dasa zasen\u010di vse drugo. Na koncu se mora Sandra, da bi se vrnila v \u017eivljenje, osvoboditi o\u010deta. V tem je nekaj sebi\u010dnega, vendar je nujno. Sandra sprejme sre\u010do, ki ji je ponujena, a gre za obliko zapustitve. Po\u010duti se krivo. Tudi o tem sem hotela govoriti.\u00ab<br \/>&#8211; Mia Hansen-L\u00f8ve<\/p>\n<p><strong>portret avtorice<br \/><\/strong>Mia Hansen-L\u00f8ve (1981, Pariz) je \u0161e pred formalnim \u0161olanjem na pari\u0161kem Konservatoriju dramskih umetnosti kot igralka nastopila v filmih Oliviera Assayasa\u00a0<strong>Konec avgusta, za\u010detek septembra<\/strong>\u00a0(Fin ao\u00fbt, d\u00e9but septembre, 1998) in\u00a0<strong>Les destin\u00e9es sentimentales<\/strong>\u00a0(2000). Med letoma 2003 in 2005 je pisala za\u00a0<em>Cahiers du Cin\u00e9ma<\/em>\u00a0in re\u017eirala nekaj kratkih filmov. Celove\u010dernemu prvencu\u00a0<strong>Vse je opro\u0161\u010deno<\/strong>\u00a0(Tout est pardonn\u00e9, 2007) so sledili\u00a0<strong>O\u010de mojih otrok\u00a0<\/strong>(Le p\u00e8re de mes enfants, 2009, posebna nagrada \u017eirije v sekciji Posebni pogled v Cannesu),\u00a0<strong>Zbogom, prva ljubezen<\/strong>\u00a0(Un amour de jeunesse,\u00a02011, posebna omemba v Locarnu),\u00a0<strong>Eden<\/strong>\u00a0(Eden, 2014),\u00a0<strong>Prihodnost\u00a0<\/strong>(L\u2019Avenir, 2016, srebrni medved za najbolj\u0161o re\u017eijo na Berlinalu) in\u00a0<strong>Maya<\/strong>\u00a0(2018). V Kinodvoru smo si nazadnje lahko ogledali avtori\u010din sedmi celove\u010derec <strong>Bergmanov otok\u00a0<\/strong>(Bergman Island, 2022), s katerim se je prvi\u010d uvrstila v glavni program festivala v Cannesu. Za film <strong>Nekega lepega jutra <\/strong>je na omenjenem festivalu lani prejela nagrado Europa Cinemas Label v sekciji \u0160tirinajst dni re\u017eiserjev.\u00a0<\/p>\n<p><strong>kritike<br \/><\/strong>\u00bbFilm nadaljuje teme, ki jih je Mia Hansen-L\u00f8ve raziskovala skozi vso kariero: minljivost, sr\u010dne bole\u010dine, odnosi med star\u0161i in otroki, pomen neodvisnosti, ohranitveni potencial intelektualne strasti. Pripoveduje tudi o seksu, filozofiji, zdravstvu in prena\u0161anju kulture iz generacije v generacijo, kar pomeni, da prikrito govori o francoski dru\u017ebi in francoski kinematografiji: o na\u010dinu, kako slednja odseva prvo ter kako ji uspeva \/&#8230;\/ ves \u010das prenavljati \u2013 \u010de \u017ee ne povsem na novo izumljati \u2013 samo sebe. To je veliko prtljage za skromen 112-minutni film, a re\u017eiserka je zahvaljujo\u010d izjemnemu talentu ustvarila toplo in razgibano delo, podkrepljeno s hitrim tempom ter izmeni\u010dno trpkimi in prisr\u010dnimi humornimi vlo\u017eki. \/\u2026\/ Kljub stresu in trpljenju, ki smo mu pri\u010da, v filmu prevladuje vzdu\u0161je melanholi\u010dne spokojnosti, obarvano s tiho, a vztrajno vero, da \u017eivljenje te\u010de dalje. \/&#8230;\/ Ob\u010dutek, da ti ljudje obstajajo zunaj okvirov filmskega platna, je \u0161e en dokaz izjemnega talenta Mie Hansen-L\u00f8ve, ki se \u2013 tako kot junakinja filma \u2013 \u0161e naprej razvija, izpopolnjuje svojo obrt in pogled na svet ter nam podarja filme kot darila, ki jih je treba odviti.\u00ab<br \/>&#8211; Jon Frosch, <em>The Hollywood Reporter<\/em><\/p>\n<p>\u00bbA priori te\u017eka tema kli\u010de po resnobni obravnavi, ki pa se ji Mia Hansen-L\u00f8ve nikoli ne prepusti, temve\u010d prina\u0161a son\u010den \/&#8230;\/, \u017eivahen in dostopen film, ki ga \u017ealost preplavi le be\u017eno, nato pa izpuhti, ko najmanj pri\u010dakujemo.\u00ab<br \/>&#8211; Mathieu Macheret, <em>Le Monde<\/em><\/p>\n<p>\u00bbMia Hansen-L\u00f8ve \/\u2026\/ razkrije sublimno v vmesnih prostorih vsakdanjega \u017eivljenja.\u00ab<br \/>&#8211; Manohla\u00a0Dargis, <em>The New York Times<\/em><\/p>\n<p>\u00bbFilm nas pretrese zelo tiho in ne\u017eno, skoraj ne da bi se tega zavedali. Na koncu vemo, da smo bili pri\u010da ne\u010demu izjemnemu: slutnji, kaj pomeni biti \u010dlovek.\u00ab<br \/>&#8211; Emily Zemler, <em>The Observer<\/em><\/p>\n<p>\u00bbMia Hansen-L\u00f8ve iz avtobiografske teme ustvari kristalno jasno, ne\u017eno sonato; subtilno zgodbo, ki si upa pustiti \u010dasu, da mineva.\u00ab<br \/>&#8211; Sophie Grassin, <em>L&#8217;Obs<\/em><\/p>\n<p>\u00bbRazoro\u017eujo\u010de lep film.\u00ab<br \/>&#8211; Marie Sauvion, <em>T\u00e9l\u00e9rama<\/em><\/p>\n<p>\u00bbFilm\u00a0<strong>Nekega lepega jutra<\/strong> ves \u010das niha med bole\u010dino ob koncu \u017eivljenja in radostno slutnjo nove, \u010detudi zapletene ljubezni. V zgodbi, ki je pogosto srce parajo\u010da, a ne brez humorja, re\u017eiserkin pretanjeni slog znova dela \u010dude\u017ee.\u00ab<br \/>&#8211; Thierry Ch\u00e8ze, <em>Premi\u00e8re<\/em><\/p>\n<p>\u00bbFilm banalnost \u017eivljenja sublimira z rahlo\u010dutnostjo in ne\u017enostjo, ki se dotakne srca \/&#8230;\/. Mia Hansen-L\u00f8ve v prepletu poezije in realizma ustvari razmislek o minevanju \u010dasa, katerega subtilnost se lahko kosa le z njegovim notranjim mirom. Odlo\u010ditev za snemanje na filmski trak prispeva k osupljivi spokojnosti sredi te\u017ekih tem.\u00ab<br \/>&#8211; Claudine Levanneur, <em>aVoir-aLire.com<\/em><\/p>\n<p>\u00bbFilmski slog Mie Hansen-L\u00f8ve se zdi tako pomirjujo\u010de doma\u010d in udoben kot stara jopica \u2013 od mehkih be\u017ekastih tekstur 35-milimetrskega objektiva Denisa Lenoirja prek spro\u0161\u010dene, priljudne monta\u017ee Marion Monnier do re\u017eiserkine obi\u010dajne glasbene me\u0161anice priljubljenih skladb, vklju\u010dno s Schubertom, Dinah Washington in oto\u017enimi ljudskimi baladami Billa Faya. \/\u2026.\/ Veliko dobrega je mogo\u010de re\u010di o filmu, ki se po\u010duti tako spro\u0161\u010deno \u2013 celo doma\u010de \u2013 s samim seboj.\u00ab<br \/>&#8211; Guy Lodge, <em>Variety<\/em><\/p>\n<p>\u00bbZamuditi L\u00e9o Seydoux v filmu\u00a0<strong>Nekega lepega jutra<\/strong> pomeni zamuditi eno najbolj\u0161ih igralskih predstav leta.\u00ab<br \/>&#8211; Justin Chang, <em>Los Angeles Times<\/em><\/p>\n<p>\u00bbTo ni holivudski film, ampak francoski, zato nima ni\u010d proti seksu, seksualizaciji vsakdanjega \u017eivljenja in konsenzualnemu seksizmu, \u0161e manj pa proti kompleksnosti dru\u017ebenih vezi, turbulentni melanholiji \u017eelje, razmi\u0161ljanju o kierkegaardovski \u00bbbolezni na smrt\u00ab in novi dialektiki zaobljubijanja \u00bbve\u010dni\u00ab ljubezni. ZA+<br \/>&#8211; Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., <em>Mladina<\/em><\/p>\n<p>\u00bbKultivirani in uglajeni liki nimajo zares te\u017ekih eksistencialnih preizku\u0161enj, kljub temu pa avtorici uspe prikazati naporne trenutke \u010dustvenega tobogana odraslosti. V sredi\u0161\u010du pripovedi je vseskozi Sandra, ki jo z izjemno ob\u010dutljivostjo upodablja L\u00e9a Seydoux. Seveda je obkro\u017eena z ve\u010d kot kompetentno igralsko ekipo, a v primerjavi z njeno prezenco vsi drugi liki kar nekako zbledijo.\u00ab<br \/>&#8211; Gorazd Tru\u0161novec, <em>Radio Slovenija<\/em><\/p>\n<p>\u00a0<em><br \/><\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>L\u00e9a Seydoux kot h\u010di, mati in ljubimka v globoko osebnem, avtobiografsko navdahnjenem filmu Mie Hansen-L\u00f8ve (Zbogom, prva ljubezen), zgodbi o \u017ealovanju in slutnji nove ljubezni, kjer se \u2013 tako kot v resni\u010dnem \u017eivljenju \u2013 prepletajo minevanje in porajanje, bole\u010dina in radost, izguba in upanje.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":296131,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/281067"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/296131"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=281067"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}