{"id":281036,"date":"2024-01-29T18:18:58","date_gmt":"2024-01-29T17:18:58","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/pacifikcija\/"},"modified":"2024-01-29T18:32:12","modified_gmt":"2024-01-29T17:32:12","slug":"pacifikcija","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/pacifikcija\/","title":{"rendered":"Pacifikcija"},"content":{"rendered":"<p><strong>zgodba<br \/><\/strong>Tahiti, Francoska Polinezija. Visoki komisar De Roller, mo\u017eakar uglajenega vedenja in brezhibnih diplomatskih sposobnosti, elegantno krmari med vsemi dru\u017ebenimi sloji. V nekem trenutku klepeta z admiralom francoske mornarice, ki se je pravkar izkrcal iz podmornice, \u017ee v naslednjem pa sestankuje z doma\u010dini, zaskrbljenimi zaradi domnevne obnovitve jedrskih poskusov &#8230;<\/p>\n<p><strong>iz prve roke<br \/><\/strong>\u00bbScenarij so navdihnili spomini Tarite T\u00e9riipaia, ki je bila deset let poro\u010dena z Marlonom Brandom. Spoznala sta se med snemanjem <strong>Upora na ladji Bounty<\/strong> (Mutiny on The Bounty, 1962), kjer je igrala eno glavnih vlog. V spominih govori o \u017eivljenju z igralcem, pa tudi o svojem otro\u0161tvu. Izjemno zanimivi so se mi zdeli kontrasti, ki jih je opisala: med \u010distostjo svojega otro\u0161tva v Papeeteju in v\u010dasih toksi\u010dno prisotnostjo Zahodnjakov; med tem nedotaknjenim rajem na Zemlji in prihodom hollywoodske snemalne ekipe. Razmerje med sanjsko podobo raja in stvarnostjo korupcije, pa tudi med resni\u010dnostjo in filmsko fikcijo, je bilo zame zelo navdihujo\u010de. \/\u2026\/ Snemati sodobni svet je nadvse vznemirljivo, vendar to po\u010dnem brez vsakr\u0161ne ideologije, vnaprej oblikovanih idej ali \u017eelje po odpiranju kakr\u0161nega koli diskurza o obdobju. Zanimajo me le podobe. V tem primeru podobe paradi\u017ea, ob katerih se spra\u0161ujemo, ali gre za resnico ali zgolj privid; in ali niso morebitna obnovitev jedrskih poskusov, navzo\u010dnost francoskih in\u017eenirjev, korupcija in nepremi\u010dninske \u0161pekulacije v resnici prav nasprotje raja, nekak\u0161no nadaljevanje kolonializma v 21. stoletju. \/&#8230;\/ Med snemanjem sem imel v mislih ameri\u0161ke trilerje iz sedemdesetih in zgodnjih osemdesetih, kot sta <strong>Morilci in pri\u010de<\/strong> (The Parallax View) Alana J. Pakule in <strong>Cutterjev obra\u010dun<\/strong> (Cutter&#8217;s Way) Ivana Passerja: filme o paranoji, koncu sanj, izgubi nadzora ali samopodobe.\u00ab<br \/>&#8211; Albert Serra<\/p>\n<p><strong>kritike<br \/><\/strong>\u00bbVeli\u010dasten paranoidni triler. Mojstrovina.\u00ab<br \/>\u00a0&#8211; Jacques Mandelbaum, <em>Le Monde<\/em><\/p>\n<p>\u00bbHipnoti\u010dna conradovska freska. Najbolj\u0161i film leta. Na\u0161a zlata palma.\u00ab<br \/>&#8211; Th\u00e9o Ribeton, <em>Les Inrockuptibles<\/em><\/p>\n<p>\u00bbTa osupljivi film \u2013 veliki parnik, ki pluje po oceanu meglenih sanj; magma brbotajo\u010dih fikcij \u2013 je po krivici zapustil Cannes praznih rok, \u010deprav si je edini drznil podati se v neznano, v tisto obmo\u010dje med resni\u010dnostjo in fantazijo, ki bi ga Chris Marker imenoval <em>\u2018le d\u00e9pays\u2019<\/em>.\u00ab<br \/>&#8211; Mathieu Macheret, <em>Cahiers du Cin\u00e9ma<\/em><\/p>\n<p>\u00bbPrevzemajo\u010d film na meji med politi\u010dnim trilerjem in poeti\u010dnim esejem, s sijajnim Beno\u00eetom Magimelom v glavni vlogi.\u00ab<br \/>&#8211; Benoit Basirico, <em>Bande \u00e0 part<\/em><\/p>\n<p>\u00bb<strong>Pacifikcija<\/strong> ponudi navdu\u0161ujo\u010d nov filmski jezik in ustvari klasi\u010dno, so\u010dno apoftegmo, ki se bo zapisala v filmsko zgodovino; prepoznali jo boste, ko jo boste sli\u0161ali.\u00ab<br \/>&#8211; Andr\u00e9a Picard, Mednarodni filmski festival v Torontu<\/p>\n<p>\u00bbFilm te\u010de po\u010dasi, gradi na izjemno skrbno koncipiranih podobah, prelepih eksterierih in megli\u010dastih interierih, mra\u010dnih, oniri\u010dnih prizorih zabav, \u0161e posebej kon\u010dnega, kjer ple\u0161e general, in s tem ustvarja vtis vsesplo\u0161ne negotovosti, ne le glede jedrskega poskusa, ampak glede celotne mre\u017ee tujcev, ki znova me\u010dejo mre\u017eo \u010dez doma\u010dine; ti so spet plen brez mo\u017enosti pobega. Ta vrhunski film \/\u2026\/ je morda res fikcija, a v \u010dasu lahkotnega opletanja z atomsko bombo je \u010dista realnost.\u00ab<br \/>&#8211; <em>Delo<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Atmosferi\u010dni anti-triler katalonskega auteurja Alberta Serre (\u010cas vitezov, Pesem ptic, Svoboda) prikli\u010de sence kolonializma na Ju\u017enem Pacifiku.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":285919,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/281036"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/285919"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=281036"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}