{"id":281033,"date":"2025-01-27T19:48:14","date_gmt":"2025-01-27T18:48:14","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/zveri-2\/"},"modified":"2025-01-27T20:02:09","modified_gmt":"2025-01-27T19:02:09","slug":"zveri-2","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/zveri-2\/","title":{"rendered":"Zveri"},"content":{"rendered":"

zgodba
<\/strong>Antoine in Olga sta francoska zakonca, ki sta \u017ee pred leti na\u0161la svoj novi dom v odmaknjeni galicijski vasici. Tam \u017eivita mirno \u017eivljenje, pridelujeta ekolo\u0161ko zelenjavo in obnavljata zapu\u0161\u010dene hi\u0161e. A njuno nasprotovanje gradnji vetrne elektrarne zaostri odnos s sosedi, zlasti z bratoma Xanom in Lorenzom, ki v vasi \u017eivita \u017ee od rojstva \u2026<\/p>\n

iz prve roke
<\/strong>\u00bbPri pravici se mi zdi zanimivo, da ni nesporna, ampak relativna. Odvisno od zornega kota, iz katerega pripovedujemo zgodbo, lahko nekdo verjame, da je pravi\u010dno eno, lahko pa je prepri\u010dan v ravno nasprotno. S soscenaristko Isabel Pe\u00f1a gledalca (in s tem tudi sebe) rada postaviva v \u010devlje nekoga drugega, v najbolj nepri\u010dakovano situacijo. Ko ustvarjava like, se prisiliva, da jih razumeva.
Razpadajo\u010da vas \/\u2026\/, katere prebivalci so nezaupljivi do tujcev. Brata, jezna na svet. Njuna realnost proti realnosti tujcev. Domovina kot ozemlje spora. Soo\u010denje v smislu \u2018jaz sem tu doma, ti pa ne\u2019<\/em> \u2026 Najprej sva morala razumeti, zakaj Antoine in Olga tvegata vse, da bi v tem kraju uresni\u010dila svoj projekt. Vendar to nista bila edina lika, ki ju je bilo treba razumeti. Med pisanjem sta naju mo\u010dno zanimala tudi antagonista, brata Anta, ki v vasi \u017eivita \u017ee od rojstva. Ne da bi ju sku\u0161ala opravi\u010devati, sva razumela njuno stisko, njuno sovra\u0161tvo, pa tudi strah. Prizori, v katerih se aloitadorji<\/em> povzpnejo na konja, se z njim borijo, ga onesposobijo, nato pa mu odre\u017eejo grivo, spominjajo na koreografijo, lepo in hkrati nasilno, v kateri se \u010dlovek in \u017eival neusmiljeno spopadeta, dokler eden od njiju ne zmaga. Iz kaosa nastane red, potem pa spet vse od za\u010detka, z drugim konjem. To se nama je zdela \u010dudovita metafora za uvod v film.\u00ab
– Rodrigo Sorogoyen<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbSorogoyenova kamera je \u010disti film, z njo zna pripovedovati izjemne zgodbe, privla\u010dno in verodostojno ujeti \u0161tevilne ob\u010dutke, ustvariti vzdu\u0161je in hipnotizirati gledalca. Ta vizualna mo\u010d preveva tudi njegov najnovej\u0161i film Zveri<\/strong>. In nas vpelje v te\u017eko, mra\u010dno, kompleksno zgodbo, polno odtenkov; na za\u010detku groze\u010do, v nadaljevanju uni\u010dujo\u010do, v razpletu presenetljivo.\u00ab
– Carlos Boyero, El Pa\u00eds<\/em><\/p>\n

\u00bbEden najmo\u010dnej\u0161ih filmov, kar sem jih videla v leto\u0161njem letu.\u00ab
– Catherine Deneuve<\/p>\n

\u00bbPoleg u\u010dinkovitega poigravanja s kodi trilerja se film na novo izumlja v osupljivih trans\u017eanrskih piruetah \/…\/. Delo se giblje na hibridnem podro\u010dju med trilerjem in minimalisti\u010dno dramo ter prina\u0161a trenutke izjemne lepote, kadar se Sorogoyen osredoto\u010da na medsebojno naklonjenost francoskega para \/\u2026\/. A to ob\u010dutljivo ravnovesje poru\u0161ijo zapleti, ki jih ne smemo razkriti; takrat vajeti zgodbe prevzame psihodrama v svoji najbolj eksplozivni razli\u010dici. Film je morda videti bolje, \u010de ga gledamo kot pridu\u0161eni triler in ne kot visoko dramo, a privla\u010dnost Sorogoyenovega novega dela je brez dvoma v ob\u010dutljivem ravnovesju med obema registroma.\u00ab
<\/em>– Manu Y\u00e1\u00f1ez, Fotogramas<\/p>\n

\u00bbZveri<\/strong> so psiholo\u0161ki triler, a tudi tiha drama. Francoski film, vendar tudi \u0161panski. Zgodba o ma\u0161\u010devanju, ki hkrati govori o upanju. Kruta pode\u017eelska tragedija globoke in \u010drne \u0160panije, ki pa se ne odpove razsvetljenemu glasu pravi\u010dnega, za\u017eelenega, pravilnega, naprednega … francoskega, recimo. To je film o mo\u0161kih, toda iz \u017eenske perspektive. Je pa nekaj, kar ta film zagotovo ni: pastoralna elegija. Z drugimi besedami: v\u00a0Zvereh<\/strong> je ravno toliko adrenalinskega Sorogoyena iz filma Que dios nos perdone<\/strong> kot tistega resnega in globokega iz drame Madre<\/strong>. \/\u2026\/ Film veli\u010dastno naravo spremeni v prizori\u0161\u010de klasi\u010dne tragedije s pridihom fordovskega vesterna, pri \u010demer vsako gesto pre\u017eame z intimno mo\u017enostjo odre\u0161itve, ob tem pa ves \u010das ohranja napetost \u2013 dokler v to\u010dno dolo\u010denem trenutku, ob zori, kot na sliki Casparja Davida Friedricha, ne umre kozji pastir. Osupljivo. Ne zamudite.\u00ab
– Luis Mart\u00ednez, El Mundo<\/em><\/p>\n

\u00bbRodrigo Sorogoyen, trenutno vodilni \u0161panski filmski ustvarjalec, prina\u0161a zadu\u0161ljivo delo. Spust v pekel v prelepem in surovem okolju. Srh vzbujajo\u010d spopad mo\u010di v Galiciji, katerega podob ne boste zlahka pozabili. \/\u2026\/ Re\u017eiser v tandemu z zvesto soscenaristko Isabel Pe\u00f1a vle\u010de zgodbo kot nit na tesno naviti klob\u010di\u010d ter navdu\u0161uje z ob\u010dutkom za vzdu\u0161je in suspenz. Naj bo nevarnost v prizoru resni\u010dna ali zgolj nekje v zraku, film gledalca o\u010dara in ga dr\u017ei v stalni napetosti, vse dokler \u010dlove\u0161ka narava ne razkrije najslab\u0161ih instinktov, ki se skrivajo v senci sose\u0161\u010dine.\u00ab
– Olivier P\u00e9lisson, Bande\u00a0\u00e0\u00a0part<\/em><\/p>\n

\u00bbSorogoyen, vzgojen na mleku ameri\u0161kega filma sedemdesetih let \/…\/, pripelje tle\u010do grozo do vrhunca v vznemirjujo\u010di kader-sekvenci, postavljeni v bar, spominjajo\u010d na saloon (\u010disti vestern: vse je tam, vklju\u010dno s tujcem, ki je pri\u0161el poru\u0161it ustaljeni red). Predvsem pa film pre\u017eame z resni\u010dno \u010dlove\u0161ko dimenzijo: telesa, po\u0161kodovana od dela, dokazi o ljubezni para, sosedova rojstnodnevna zabava … Vendar to \u0161e zdale\u010d niso edini aduti tega dru\u017ebenega trilerja, ki brez opozorila prevzame Olgin zorni kot. \u010ce bi morala med filmi, ki so jih letos prikazali v Cannesu, izbrati le pe\u0161\u010dico, bi bil pri\u010dujo\u010di zagotovo eden izmed njih.\u00ab
– Sophie Grassin, L’Obs<\/em><\/p>\n

\u00bbEden najzanimivej\u0161ih filmskih ustvarjalcev svoje generacije \/\u2026\/ z \u017eiv\u010dno re\u017eijo ter surovo in mra\u010dno zgodbo ustvari napeto \u010drno pravljico o ksenofobiji in razrednem boju \/…\/; film, ki je v enaki meri intimna dru\u017ebena drama in ruralni triler.\u00ab
– Olivier Delcroix, Le Figaro<\/em><\/p>\n

\u00bbRodrigo Sorogoyen v svojem najnovej\u0161em in sijajnem filmu znova naslika brezupen portret \u010dlove\u0161ke eksistence s pomo\u010djo filmskih in \u017eanrskih kodov. \u010ce je \u0161lo prej za triler, detektivko in dramo \/…\/, se tokrat z vnetim poznavalstvom in silovitim slogom odlo\u010di za vestern. Zveri<\/strong> so namre\u010d vestern na enak na\u010din, kot so to bili \u2013 v angle\u0161ki razli\u010dici \u017eanra \u2013 veliki (in zelo nerazumljeni) Slamnati psi<\/strong> (Straw Dogs) Sama Peckinpaha ali zgodnej\u0161i, mojstrski Slab dan v\u00a0Black\u00a0Rocku<\/strong>\u00a0(Bad Day\u00a0at\u00a0Black Rock) Johna Sturgesa.\u00ab
– Fausto Fern\u00e1ndez, Fotogramas<\/em><\/p>\n

\u00bbSolidarnost tako zamenja resentiment, ki \u00bbpozabljene\u00ab \/…\/ spreminja v pasivno-agresivne volivce ekstremne desnice. V teh dveh Francozih jim ni te\u017eko videti o\u0161abne, \u00bbnapoleonske\u00ab elite, ki se jim posmehuje – in ki jo je treba vandalizirati, sabotirati, poscati, zastrupiti, uni\u010diti, zverinsko pokon\u010dati. Idili\u010dna galicijska razglednica mutira v\u00a0Slamnate pse<\/strong>, le da tu vse napetosti prihajajo po\u010dasi. ZA\u00ab
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n

\u00bbRodrigo Sorogoyen s svojim popolnim obvladovanjem vseh elementov filmskega jezika mojstrsko stopnjuje napetost in na polovici filma povsem spremeni perspektivo, kot prelomna celove\u010derca Avantura <\/strong>in Psiho<\/strong> iz leta 1960. V enaki meri, kot je to pode\u017eelska srhljivka ali kriminalka, je tudi \u0161tudija zna\u010dajev in intimna drama o mo\u0161ko-\u017eenskih odnosih, o pri\u0161lekih in domorodcih, o ljubezni in sovra\u0161tvu, tudi o trku razredov oziroma kultur. Ljudje lahko \u017eivimo v istem \u010dasu in prostoru, ampak hkrati v vzporednih svetovih.\u00ab
–\u00a0Gorazd Tru\u0161novec, Radio Slovenija<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Mojstrska me\u0161anica pode\u017eelskega trilerja in psiholo\u0161ke drame, pre\u017eeta z dih jemajo\u010dim suspenzom in prete\u010dim vzdu\u0161jem, je enemu vodilnih \u0161panskih re\u017eiserjev prinesla nagrado ob\u010dinstva na festivalu v San Sebasti\u00e1nu.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":285337,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/281033"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/285337"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=281033"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}