zgodba
<\/b>Pariz, osemdeseta leta. Elisabeth, ki mora po mo\u017eevem odhodu pre\u017eivljati sebe in dva najstnika, najde delo pri svoji najljub\u0161i no\u010dni radijski oddaji. Ko v studio neko\u010d vstopi brezdomno osemnajstletno dekle, se Elisabeth odlo\u010di, da jo povabi v svoj dom …<\/p>\n
Film, pre\u017eet z zvoki, glasbo in barvami osemdesetih let, je intimna dru\u017einska kronika, ki najde poezijo v drobnih trenutkih vsakdanjega \u017eivljenja. S Charlotte Gainsbourg v glavni vlogi.<\/p>\n
iz prve roke
<\/b>\u00bbKlju\u010dna pri projektu je bila umestitev zgodbe v osemdeseta. \/\u2026\/ Vrniti sem se \u017eelel v tisto obdobje svojega \u017eivljenja, znova odkriti njegove teksture, zvoke in podobe. Ob\u010dutki in barve osemdesetih so me ustvarili. Nosim jih v sebi. \/\u2026\/ Takrat sem bil otrok, vendar sem od nekdaj sanjaril, da bi vzdu\u0161je \/\u2026\/ do\u017eivel kot najstnik ali mlad odrasli. Vedno bom ob\u017ealoval, da scene osemdesetih nisem izkusil iz prve roke, ampak sem jo odkril \u0161ele, ko je \u017ee izginjala. Snemanje filma mi je omogo\u010dilo, da sem se tja vrnil v starosti, v kateri bi si takrat \u017eelel biti. \/\u2026\/ V filmu se pravzaprav zgodi veliko: lo\u010ditev, za\u010detek ljubezenske zgodbe, prehod otrok v odraslo dobo … To so pomembni \u017eivljenjski dogodki, resni\u010dno dramati\u010dni premiki. Toda rad imam odmike in ovinke, saj je tudi \u017eivljenje sestavljeno iz tak\u0161nih trenutkov. Moji filmi ne temeljijo na konfliktih \/\u2026\/. V Potnikih no\u010di<\/b> se imajo liki radi, pomagajo si, skrbijo drug za drugega … Dobrohotnost in velikodu\u0161nost sta \u2013 vsaj zame \u2013 lastnosti velikih filmskih junakov. \/\u2026\/ S filmi sku\u0161am izraziti svoj pogled na svet; dogodkom, ki se morda zdijo trivialni ali obi\u010dajni, posku\u0161am vdahniti melodijo, poezijo, eleganco, nevsakdanjost. Snemati \u017eelim filme, ki se osredoto\u010dajo na domnevno prazne faze \u017eivljenja, \u2018mrtvi \u010das\u2019<\/i>, kot ga je imenoval Truffaut. No\u010dem, da film povozi njegova t\u00e9ma, rad imam, da t\u00e9ma filma ostane \u017eivljenje samo. \/\u2026\/ Krhkost \u017eivljenja na splo\u0161no, \u0161e posebej pa krhkost ljudi \u2013 to je odnos do sveta, ki ga \u017eelim posredovati; podobno kot v pesmi Anne Sylvestre Les gens qui doutent<\/i>. Vsi moji liki imajo v sebi krhkost, v kateri sku\u0161am najti lepoto, tako da bi se ljudje v svoji osamljenosti po\u010dutili razumljene. To mi je v\u0161e\u010d tudi kot gledalcu; \u017eivljenje naredi malce la\u017eje.\u00ab
\u2013 Mikha\u00ebl Hers<\/p>\n
kritike
<\/b>\u00bbObstajajo tihi, rahlo\u010dutni filmi, katerih \u0161epet je dovolj, da nam zlomijo srce \u2013 kot kak\u0161na subtilno oblikovana popevka. Potniki no\u010di<\/b>, \u010detrti celove\u010derec Mikha\u00ebla Hersa, je eden izmed njih.\u00ab
\u2013 Ariane Allard, Positif<\/i><\/p>\n
\u00bbZdi se, da je Mikha\u00ebl Hers eden redkih filmskih ustvarjalcev, ki i\u0161\u010dejo ne\u017enost brez sramu ali sentimentalnosti, pa tudi brez potrebe po opravi\u010devanju. \/…\/ Prepustite se o\u010darljivemu impresionizmu tega dela. Skupaj z njim ustavite \u010das. Raziskujte mesto, kot bi raziskovali notranjo pokrajino. Pustite mrtvim, da pohajkujejo z vami. Sprijaznite se z mislijo, da nam bo vedno nekaj manjkalo; nekaj, \u010desar imena ne bomo nikoli izvedeli. Saudade … \/…\/ Osemdeseta leta so s svojimi barvami, teksturami, zvoki in glasbo klju\u010dni lik v filmu. Re\u017eiser jih prikli\u010de s pomo\u010djo arhivskih posnetkov, ki jih tanko\u010dutno razporedi v svoji rekonstrukciji in tako pripomore k vtisu resni\u010dnosti. Kajti v tem filmu je vse resni\u010dno, vse je tisti neulovljivi ob\u010dutek, vse je\u00a0jaz<\/i>, ki ga sku\u0161amo izraziti tako, da bi se \u010dim bolj pribli\u017eali svojemu bistvu. \u2018Tukaj govorimo o sebi, o svoji preteklosti, o svojem otro\u0161tvu. Tak\u0161na so pravila igre,\u2019<\/i> pravi Vanda Dorval na no\u010dnih valovih. Enako velja za pri\u010dujo\u010di film. Je kot nekak\u0161en most, postavljen \u010dez \u010das: te\u010de in nas lo\u010duje od ljudi, ki jih imamo radi.\u00ab
\u2013 Jacques Mandelbaum, Le Monde<\/i><\/p>\n
\u00bbGanljiva lepota Potnikov no\u010di<\/b> temelji na misteriju tistih filmov, pri katerih imamo ob\u010dutek, da se na platnu najbolj nepomembna gesta spremeni v presunljivo romaneskno dejanje; v sublimni razcvet drobnih detajlov. \/…\/ Prava mo\u010d filma se skriva v na videz preprostem dejanju o\u017eivljanja preteklosti kot sedanjega \u010dasa, da bi la\u017eje izmerili ob\u010dutek izgube in bole\u010dino minevanja. Hersovo delo, pre\u017eeto s tistim ne\u017enim, pridu\u0161enim spleenom<\/i>, ki ga pri\u010dara tekstura filma, nedvomno zato deluje tako brez\u010dasno in spominja na opis sanj.\u00ab
\u2013 Marilou Duponchel, Les Inrockuptibles<\/i><\/p>\n
\u00bbMikha\u00ebl Hers se brez nostalgije ali razo\u010daranja prebija skozi te\u017eavno desetletje, razpet med \u017eeljo po svobodi ter strahom pred jutri\u0161njim dnem. Z likom Talulah in njeno fascinacijo nad Pascale Ogier, katere prezgodnja smrt leta 1984 je razkrila temno plat igralkinega brezskrbnega duha, pa se pokloni tudi filmu samemu.\u00ab
\u2013 Sophie Joubert, L’Humanit\u00e9<\/i><\/p>\n
\u00bbCharlotte Gainsbourg zadene pravo noto v \u010disto glasbenem pomenu besede: prostor pusti ti\u0161ini, filmu vdahne skrivnostni ritem ter ga odene v pla\u0161\u010d krhkosti in razo\u010daranja. Ta pretanjena \/\u2026\/ saga o na\u0161ih majhnih \u017eivljenjih \u2013 sled\u00a0spleena<\/i> obdobja, ko je pragmatizem prevladal nad ideali \u2013 je kot padajo\u010da zvezda na obla\u010dnem nebu.\u00ab
\u2013 Sophie Grassin, L’Obs<\/i><\/p>\n
\u00bbFilm namesto li\u010dne sociolo\u0161ke rekonstrukcije ali zgodovinsko-politi\u010dne analize poustvarja \u010dutno okolje, prikazano iz sodobne perspektive, da bi bolje povedal zgodbo o eksistencialnih pretresih likov, ki jih povezujejo dru\u017einske vezi in kaprice usode. V sredi\u0161\u010du vsega pa so \u010dustva. Velika, \u017eivahna, utripajo\u010da.\u00ab
\u2013 Olivier P\u00e9lisson, Bande \u00e0 part<\/i><\/p>\n
\u00bbMikha\u00ebl Hers v svojem portretu \u017eivljenja in minevanja \u010dasa \u010dudovito prika\u017ee mikro\u010dustva sedanjosti, ki napajajo negotovosti v prihodnosti, pa tudi \u010dlove\u0161ke vrline in slabosti v njihovi najve\u010dji preprostosti ter mo\u010d \u010dustvenih vezi. V slogu, ki lahkotno plava na povr\u0161ju sveta in dogodkov, ter z izostrenim ob\u010dutkom za vzdu\u0161je in majhne, a klju\u010dne odklone, je ustvaril globoko ganljivo, skoraj brez\u010dasno \/\u2026\/ ter veli\u010dastno zadr\u017eano delo. Kot poudari eden od likov:\u00a0\u2018Morda se na\u0161a \u017eivljenja niso iztekla tako, kot smo si jih zamislili, vendar nam je bilo tu v\u0161e\u010d.\u2019\u00ab
<\/i>\u2013 Fabien Lemercier, Cineuropa<\/i><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Film, pre\u017eet z zvoki, glasbo in barvami osemdesetih let, je intimna dru\u017einska kronika, ki najde poezijo v drobnih trenutkih vsakdanjega \u017eivljenja. S Charlotte Gainsbourg v glavni vlogi.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":301756,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/281026"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/301756"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=281026"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}