{"id":281008,"date":"2024-01-29T11:43:00","date_gmt":"2024-01-29T10:43:00","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/obe-strani-rezila\/"},"modified":"2024-01-29T11:47:10","modified_gmt":"2024-01-29T10:47:10","slug":"obe-strani-rezila","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/obe-strani-rezila\/","title":{"rendered":"Obe strani rezila"},"content":{"rendered":"

zgodba
<\/strong>Pariz pozimi. Sarah in Jean \u017ee ve\u010d let \u017eivita v ljube\u010dem razmerju. Skupaj sta sre\u010dna in mo\u010dna. In strast med njima nikoli ni ugasnila. Nekega jutra pa Sarah naleti na Fran\u00e7oisa, svojega nekdanjega ljubimca \u2013 prav tistega, ki jo je neko\u010d predstavil Jeanu; prav tistega, ki ga je zaradi Jeana brez omahovanja zapustila …<\/p>\n

iz prve roke
<\/strong>\u00bbMo\u0161ka \u017eelja ni slaba stvar, a \u017eenska je morda \u0161e bolj\u0161a. \u017denske imajo pravico do enakih prekr\u0161kov kot mo\u0161ki. Pre\u0161u\u0161tvo? Izdaja? Ta konvencionalni besednjak me\u0161\u010danske zakonske zveze mi je popolnoma tuj. Sara ni niti pokorna \u017eena niti \u017ertev. Prepusti se svoji \u017eelji, vendar nobenemu mo\u0161kemu posebej \u2013 ne svojemu stalnemu partnerju ne be\u017enemu ljubimcu.
Sre\u010dati nekdanjo ljubezen je redko naklju\u010dje. Sarah zagrabi prilo\u017enost, vr\u017ee kovanec, zaigra nevarno igro s cifro in mo\u017eem. Globoko v du\u0161i ji je vseeno, na katero stran bo kovanec padel. To je zanjo pustolov\u0161\u010dina \u017eivljenja, hoja po robu dvoreznega no\u017ea \u2013 kot pravi naslov pesmi, ki jo je Stuart Staples napisal za film: Both Sides of the Blade<\/em>.\u00ab
– Claire Denis<\/p>\n

portret avtorice
<\/strong>Claire Denis se je rodila leta 1948 in kot h\u010derka francoskega diplomata do trinajstega leta \u017eivela v Afriki. Leta 1972 je diplomirala na pari\u0161ki filmski akademiji (IDHEC) in se nato vrsto let kot asistentka re\u017eije \u0161olala pri re\u017eiserjih, kot so Du\u0161an Makavejev, Jacques Rivette, Costa-Gavras, Jim Jarmusch in Wim Wenders. Dokaj pozno, leta 1988, je posnela celove\u010derni prvenec \u010cokolada\u00a0<\/strong>(Chocolat), avtobiografsko pripoved o\u00a0odra\u0161\u010danju v\u00a0tujem, z\u00a0rasno napetostjo pre\u017eetem okolju kolonialne Afrike petdesetih. Prvenec vsebuje ve\u010dino elementov, ki so pozneje vedno bolj izrazito zaznamovali njeno ustvarjanje in zaradi katerih jo kritika danes \u010dasti z\u00a0laskavim nazivom edine med francoskimi filmskimi ustvarjalkami in ustvarjalci, ki je sposobna povzeti vso zgodovinsko liri\u010dnost francoskega filma in jo hkrati suvereno preplesti z\u00a0ob\u010dutkom za sodobnost. Ustaljene pojme filmske pripovedi, kot so zaplet, suspenz, dramaturgija, monta\u017ea, Denisova lepi v\u00a0samosvoj, homogen nabor senzornih u\u010dinkov, ki film iz krempljev pripovedi povzdigujejo v\u00a0prostranstva izpovedi, v\u00a0redko dose\u017eeno sfero filma, ki se pona\u0161a s\u00a0kvalitetami in potencialom poezije. Re\u017eiserko smo imeli pri nas najprej prilo\u017enost spoznati prek filma\u00a0N\u00e9nette in Boni\u00a0<\/strong>ter retrospektive, ki je leta 2001\u00a0potekala v\u00a0sklopu Liffa. Na slovenskih platnih so bili predvajani tudi njeni filmi Ne bojim se smrti\u00a0<\/strong>(S\u2019en fout la mort, 1990),\u00a0Ne morem spati<\/strong>\u00a0(J\u2019ai pas sommeil, 1994),\u00a0Dobro delo<\/strong>\u00a0(Beau Travail, 1999),\u00a0Te\u017eave vsak dan<\/strong>\u00a0(Trouble Every Day, 2001),\u00a0Petek zve\u010der <\/strong>(Vendredi soir, 2002), Vsiljivec<\/strong>\u00a0(L\u2019intrus, 2004), 35 \u0161ilc ruma\u00a0<\/strong>(35 rhums, 2008), Belka<\/strong> (White Material, 2009) in Visoka dru\u017eba<\/strong>\u00a0(High Life, 2018). Na Kinodvorovem rednem sporedu smo si nazadnje lahko ogledali \u017darek v srcu<\/strong>\u00a0(Un beau soleil int\u00e9rieur, 2017), zgodbo o nedavno lo\u010deni pari\u0161ki slikarki (Juliette Binoche), ki se v iskanju prave ljubezni zaplete v serijo brezupnih razmerij; film je navdihnila knjiga Fragmenti ljubezenskega diskurza Rolanda Barthesa. Re\u017eiserkin zadnji film Stars at Noon je osvojil veliko nagrado \u017eirije v Cannesu.<\/p>\n

kritike
<\/strong>\u00bbClaire Denis je s Christine Angot za Juliette Binoche \u017ee napisala \u017darek v srcu<\/strong> (2017), zgodbo o ve\u010dnem iskanju ljubezni v \u010dasu lahkih sre\u010danj. Deli sta sorodni, saj temeljita na isti spretni kombinaciji krute ironije in empatije. Toda pri\u010dujo\u010di film bolje razkrije razlike med filmsko ustvarjalko in pisateljico. Priredba namre\u010d ubere druga\u010dno smer kot roman. Christine Angot, ki sicer slovi po neizprosnosti, si je tokrat privo\u0161\u010dila presenetljivo umirjen konec. Claire Denis, zvesta svojemu vzdu\u0161ju vzvi\u0161enega razo\u010daranja, pa sugerira, da v ljubezni ne napredujemo, da se iz nje ni\u010desar ne nau\u010dimo. Nam pa lahko v\u010dasih vsaj malce polep\u0161a \u017eivljenje.\u00ab
– Louis Guichard, T\u00e9l\u00e9rama<\/em><\/p>\n

\u00bbUbogi preproste\u017e, ki podcenjuje \u2018male\u2019 filme Claire Denis, kakr\u0161ne obi\u010dajno snema med \u010dakanjem na sredstva za svoje ve\u010dje projekte. \/…\/ Besedo \u2018majhen\u2019 sem postavil v narekovaje, ker se nana\u0161a le na obseg produkcije. \/…\/ Kar zadeva filozofski domet in pretresljivi uvid, gre za film velikosti blockbusterja<\/em>. Govori o neusmiljeni hitrosti, s katero se lahko ljubezen razblini pred na\u0161imi o\u010dmi. Vendar gre \u0161e dlje in vpra\u0161a, ali si ljubezen, ki lahko kar tako izpuhti, res zaslu\u017ei to ime. Re\u017eiserka prepri\u010dljivo poka\u017ee, da smo ljudje narejeni le za eno veliko ljubezen, poskus, da bi se premaknili naprej, pa obi\u010dajno privede do stanja zmedenosti, ki meji na prekletstvo. \/…\/ Nikoli ni bilo dvoma, ali bo to velik film, prijetno presene\u010denje pa je, da je pravzaprav zelo velik. \/\u2026\/ Film, o katerem lahko razmi\u0161ljate, se o njem prepirate, na koncu pa tudi bridko zajo\u010dete.\u00ab
– David Jenkins, Little White Lies<\/em><\/p>\n

\u00bbTi\u0161ina, ki preglasi konfrontacijski bes filma, zamol\u010danje podrobnosti iz ozadja zgodbe ter poudarjanje akcije namesto motivov potisnejo film Obe strani rezila<\/strong> iz obmo\u010dja psiholo\u0161ke drame v polje osupljive \u010dustvene neposrednosti.\u00ab
– Richard Brody, The New Yorker<\/em><\/p>\n

\u00bbNaj ljubimo tisto, kar nas osre\u010duje in pomirja (Lindon in njegov videz velikega, pretepenega psa), ali tisto, kar nas boli in vznemirja (Gr\u00e9goire Colin s svojimi orlovskimi o\u010dmi in kremplji)? Claire Denis to zelo rohmerovsko dilemo o uni\u010dujo\u010di omami, ki jo povzro\u010da ljubezenska shizofrenija, raziskuje z mladostnim elanom, strokovno rigoroznostjo ter osupljivim darom za delo z resni\u010dno sijajnima igralcema in igralko.\u00ab
– Bruno Deruisseau, Les Inrockuptibles<\/em><\/p>\n

\u00bbFilm Obe strani rezila<\/strong> je romanca, ljubezenski trikotnik, zakonska drama, zgodba o nezvestobi \u2013 same znane teme, a re\u017eiserkin pristop je \u010disto njen.\u00ab
– Sheila O’Malley, RogerEbert.com<\/em><\/p>\n

\u00bbClaire Denis se vzorcev francoske me\u0161\u010danske melodrame loteva z ne\u010dim, kar spominja na ljubezensko igrivost; \u017eeli jih zru\u0161iti, preizkusiti njihove meje in jih upogniti v razburljive nove konfiguracije.\u00ab
– Justin Chang, Los Angeles Times<\/em><\/p>\n

\u00bbFilm Obe strani rezila<\/strong> – tesen in stresen kot triler, emocionalno labirinten kot Sautetova klasika Cesar in Rosalie, v kateri so Juliette Binoche, Lindona in Colina anticipirali Romy Schneider, Yves Montand in Sami Frey – je zgodba o \u017eenski, ki izku\u0161a, koliko boja za oblast, agoni\u010dnih komplikacij, manipuliranja, dvoumnosti, vzporednih prihodnosti, plenilskih fantazij in nasilja je v tistem sentimentalnem \u00bbJe t\u2019aime\u00ab, in obenem zgodba o \u017eenski, ki se znajde pred nemogo\u010do izbiro. Toda prav ljubezen je nemogo\u010da izbira. Vedno te preseneti – kot morilec v no\u010di. Nima\u0161 izbire. V ljubezni ni naklju\u010dij. ZA\u00ab
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n

\u00bbZa filme Claire Denis so zna\u010dilni nekonvencionalni nikakor ne \u010drno-beli liki, ki se razkrijejo tudi v svojih tema\u010dnih trenutkih in delovanju. Odnosi, ljubezen, v njenih filmih niso prikazani kot nekaj preprostega, ne glede na starost likov. Film Obe strani rezila<\/strong> ostane z gledalcem, predvsem ker se osredoto\u010di na razmerje, v katerem ne \u0161epa predanost drug drugemu, ampak komunikacija. V sredi\u0161\u010du je sicer ljube\u010d odnos in vendar je med partnerjema o\u010ditno veliko neizre\u010denega in zato obremenjujo\u010dega. Claire Denis nikoli ni razlagalna, stvari poka\u017ee s filmskimi sredstvi, ki pu\u0161\u010dajo dolo\u010deno interpretativno odprtost. Z dobrimi dialogi, dobrimi igralci in umerjenim ritmom.\u00ab
– Tesa Drev, Radio Slovenija<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Claire Denis po filmu \u017darek v srcu ponovno zdru\u017ei mo\u010di z Juliette Binoche v zgodbi o \u017eenski srednjih let, ki se nepri\u010dakovano znajde v vrtincu nebrzdanih strasti. Srebrni medved za najbolj\u0161o re\u017eijo na Berlinalu.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":282839,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/281008"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/282839"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=281008"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}