zgodba
<\/b>\u00bbVsak po svojih sposobnostih, vsakomur po njegovih potrebah!\u00ab
<\/i>– Karl Marx<\/p>\n
Manekenski par Carl in Yaya je povabljen na luksuzno kri\u017earjenje. Medtem ko ustre\u017eljiva posadka skrbi za zbirko bajno bogatih potnikov, zapiti kapitan ti\u010di v svoji kabini in poslu\u0161a Internacionalo. A pripravlja se nevihta in med slavnostno ve\u010derjo s sedmimi hodi se potnikov loti huda morska bolezen \u2026<\/p>\n
iz prve roke
<\/b>\u00bbGre za izraz, ki se uporablja v kozmeti\u010dni industriji. Prijateljica je na neki zabavi sedela poleg estetskega kirurga, ki je po hitrem pogledu na njen obraz rekel: \u2018O, imate precej globok trikotnik \u017ealosti … ampak z botoksom lahko to popravim v petnajstih minutah.\u2019<\/i> Govoril je o gubi med njenimi obrvmi. V \u0161ved\u0161\u010dini se ji re\u010de \u2018guba skrbi\u2019 in nakazuje, da je \u010dlovek v \u017eivljenju veliko prestal. Zdelo se mi je, da to pove nekaj o obsedenosti na\u0161ega \u010dasa z videzom in da je notranje blagostanje danes nekako drugotnega pomena. \/\u2026\/ Videz je ena temeljnih stvari, s katerimi se moramo ljudje ukvarjati. Na\u0161 videz vpliva na vsako dru\u017ebeno interakcijo. Dejstvo, da ima tako klju\u010dno vlogo v dru\u017ebi, predstavlja nekak\u0161no univerzalno neenakost, \u010deprav se po drugi strani lahko rodi\u0161 lep ne glede na svoje poreklo, kar lahko v razredni dru\u017ebi uporabi\u0161 za vzpon po dru\u017ebeno-ekonomski lestvici. \/\u2026\/ Kot pri vseh svojih filmih izhajam iz opazovanja \u010dlove\u0161kega vedenja. Veliko prizorov v Trikotniku \u017ealosti<\/b> je povezanih s kak\u0161no sociolo\u0161ko \u0161tudijo ali anekdoto, ki se mi je zdela zanimiva z behavioristi\u010dnega vidika. \u0160e posebej me je pritegnila \u0161tudija, pri kateri so znanstveniki, ki so opazovali zebre v afri\u0161ki savani, posku\u0161ali ugotoviti, zakaj je njihov ko\u017euh \u010drno-bel. Ali ne bi bilo bolje, \u010de bi bil pe\u0161\u010dene barve kot okolica? Preu\u010devanje posameznih zeber se je izkazalo za skoraj nemogo\u010de, saj so se izgubile v \u010dredi. Eno od zeber so zato ozna\u010dili z rde\u010do piko. Toda \u017eival je zaradi pike izstopala in lev jo je skoraj takoj ujel. Raziskovalci so hitro dojeli, da \u010drno-beli vzorec ni namenjen zlivanju z okoljem, temve\u010d zlivanju s \u010dredo. Potegnili so vzporednice z ljudmi in razkrili nekaj zelo zanimivega o modni industriji: s pomo\u010djo obla\u010dil se posku\u0161amo skriti v dru\u017ebeni skupini, ki ji pripadamo. Obla\u010dila so na\u0161a kamufla\u017ea. Samo pomislite, kako nas skrbi, ko se odpravljamo na kak\u0161no elegantno ve\u010derno zabavo; zares si ne \u017eelimo biti preve\u010d ali premalo urejeni. \u010ce se oble\u010demo narobe, se po\u010dutimo izpostavljene.\u00ab
– Ruben \u00d6stlund<\/p>\n
portret avtorja
<\/b>\u0160vedski re\u017eiser Ruben \u00d6stlund (1974, Styrs\u00f6) se je uveljavil kot eden najbolj samosvojih in drznih skandinavskih filmskih ustvarjalcev novega tiso\u010dletja. Je neusmiljen raziskovalec \u010dlove\u0161kega vedenja, znan po pikrem humorju in dolgih posnetkih, pa tudi u\u010dinkoviti uporabi ra\u010dunalni\u0161kih programov za obdelavo slik. Kariero je za\u010del v devetdesetih letih z amaterskimi smu\u010darskimi filmi in kmalu pobiral nagrade na najpomembnej\u0161ih svetovnih festivalih. Za svoj celove\u010derni prvenec\u00a0Kitarski mongoloid<\/b>\u00a0(Gitarrmongot, 2004) je prejel nagrado FIPRESCI v Moskvi, mednarodno priznanje pa mu je prinesel drugi celove\u010derec\u00a0Nenamerno<\/b>\u00a0(De ofrivilliga, 2008), premierno prikazan v canskem sklopu Posebni pogled. Dve leti kasneje je bil za kratki film\u00a0Incident pred banko<\/b>\u00a0(H\u00e4ndelse vid bank, 2009) nagrajen z berlinskim zlatim medvedom, za svoj tretji celove\u010derec\u00a0Igra<\/b>\u00a0(Play, 2011) pa je poleg nagrade coup de coeur v canski sekciji \u0160tirinajst dni re\u017eiserjev prejel nominacijo za nagrado LUX in najvi\u0161je skandinavsko priznanje, nagrado Nordijskega sveta. Vse omenjene filme smo si lahko leta 2014 ogledali v sekciji Posve\u010deno Ljubljanskega filmskega festivala. Mednarodni preboj je \u00d6stlund do\u017eivel leta 2014, ko je v canskem sklopu Posebni pogled osvojil veliko nagrado \u017eirije za Vi\u0161jo silo<\/b>\u00a0(Turist\/Force Majeure, 2014), zgodbo o dru\u017eini na smu\u010darskih po\u010ditnicah, katere na videz popolni svet do temeljev pretrese nepri\u010dakovani dogodek. Poleg omenjenega filma smo na Kinodvorovem rednem sporedu predvajali Kvadrat<\/b>, satiro, postavljeno v svet sodobne umetnosti, ki je \u00d6stlundu prinesla prvo zlato palmo v Cannesu in prvo nominacijo za oskarja. Trikotnik \u017ealosti<\/b> je po re\u017eiserjevih besedah \u00bbzadnji del nena\u010drtovane trilogije o stanju sodobnega mo\u0161kega, ki se je za\u010dela z Vi\u0161jo silo<\/b> in nadaljevala s Kvadratom<\/b>\u00ab. Gre za avtorjev \u0161esti celove\u010derec, prvi film v angle\u0161kem jeziku in njegovo drugi delo, nagrajeno s cansko zlato palmo.<\/p>\n
kritike
<\/b>\u00bb[Trikotnik \u017ealosti<\/b>] je kritika korporativne kulture, hipokrizije dru\u017ebenih medijev, razredne dru\u017ebe, fiktivne enakopravnosti spolov in norm, pa tudi povr\u0161inske ter la\u017eno ozave\u0161\u010dene modne industrije, ki si izkori\u0161\u010devalsko prila\u0161\u010da in sprevra\u010da vzorce ter prodaja cinizem, zamaskiran v optimizem. \/\u2026\/ Ne preostane nam drugega, kot da se sprostimo in u\u017eivamo v vo\u017enji, ki jo \u00d6stlund v koritu svetovne brozge samozavestno krmili proti odtoku.\u00ab
– Tina Le\u0161ni\u010dar, Delo<\/i><\/p>\n
\u00bbPo tistem, ko se je v Vi\u0161ji sili<\/b> lotil mo\u0161kega ega in se v Kvadratu<\/b> ponor\u010deval iz sveta umetnosti, scenarist in re\u017eiser Ruben \u00d6stlund spusti vse zavore in posname film o bogata\u0161ih na krovu superjahte, ki je videti kot me\u0161anica Bu\u00f1uela in bratov Farrelly. Film \/…\/ ni ravno subtilen, je pa resni\u010dno divja avantura in v mnogih pogledih popolna komedija za dana\u0161nji \u010das. \/…\/ Huronsko sme\u0161ni Gospodar muh<\/i> za dobo superbogata\u0161ev.\u00ab
– Phil de Semlyen,\u00a0Time Out<\/i><\/p>\n
\u00bb\u010cudovito sadisti\u010dni komi\u010dni triptih Rubena \u00d6stlunda pripoveduje o skupinici hiperbogata\u0161ev, ki obti\u010dijo na oddaljenem otoku, ko se potopi njihova luksuzna superjahta. Gre za nekak\u0161no razli\u010dico Gilliganovega otoka <\/b>(Gilligan\u2019s Island) na temo razredne vojne, a z veliko ve\u010d gnusnega humorja in \u010dlove\u0161ke krutosti, kot ju je omenjena serija kdaj ponudila. \/…\/ Satira morda res ni prefinjena, je pa stra\u0161ansko zabavna \/…\/. Zdi se, da \u00d6stlund \u2013 naj bodo njegove \u0161ale \u0161e tako jedke \u2013 v osnovi verjame, da so ljudje kljub svojim ideolo\u0161kim hibam kompleksni in pogosto tudi simpati\u010dni. A njegov zaklju\u010dek je vseeno nezmotljivo, srhljivo mra\u010den: v krutem kapitalisti\u010dnem svetu lahko, ko zmanjka virov, zatirani hitro postane zatiralec.\u00ab
–\u00a0Christina Newland, Sight & Sound<\/i><\/p>\n
\u00bbVojna napoved politi\u010dni korektnosti. Juri\u0161 na diktaturo denarja. Dovolj je tiranije videza. Njegova kamera je plamenomet. Ta pomorska bitka navdu\u0161i, osupne. Sledi slabost. Slastna je. \/\u2026\/ To je navti\u010dna razli\u010dica Velike po\u017ertije<\/b> (La Grande bouffe).\u00ab
– Eric Neuhoff, Le Figaro<\/i><\/p>\n
\u00bb\u010ce zgodnej\u0161a poglavja spominjajo na klasi\u010dne dru\u017ebene kritike, kakr\u0161na je Angel uni\u010denja<\/b> (El \u00e1ngel exterminador) Luisa Bu\u00f1uela, pa prevratni\u0161ki zadnji del prikli\u010de v spomin apokalipti\u010dne vizije, kot sta Vikend<\/b> (Weekend) Jean-Luca Godarda in Sram<\/b> (Skammen) Ingmarja Bergmana. Tu re\u017eiser raz\u0161iri domet filma in poka\u017ee, kako na\u0161a zasvojenost z udobjem in predvsem z mo\u010djo ubija zdravo pamet in uni\u010di zadnje ostanke altruizma. Trikotnik \u017ealosti<\/b> je nelagodna, veselo mizantropska dru\u017ebena satira, ki bo tako kot Vi\u0161ja sila<\/b> spro\u017eala neskon\u010dne razprave \u2013 in nedvomno povzro\u010dila razdejanje v industriji kri\u017earjenj.\u00ab
– Steve Gravestock, Mednarodni filmski festival v Torontu<\/i><\/p>\n
\u00bb\u00d6stlund se vzpne na novo raven moralnega gnusa, hkrati pa spusti na najni\u017ejo to\u010dko tematske nesubtilnosti. In to je precej dober kompromis.\u00ab
– Justin Chang, Los Angeles Times<\/i><\/p>\n
\u00bbRuben \u00d6stlund v divjem izbruhu \u010drnega humorja radikalizira svojo politi\u010dno kritiko obscenega, grotesknega in dekadentnega liberalnega sveta.\u00ab
– Jo Fishley, Bande \u00e0 part<\/i><\/p>\n
\u00bb\u00d6stlundov satiri\u010dni, groteskni, farsi\u010dni Trikotnik \u017ealosti<\/b>, dobitnik zlate palme, ponuja kon\u010dno re\u0161itev kapitalisti\u010dnega vpra\u0161anja. \/…\/ Kapitalizem, ki dela vse, da bi se \u010dim spektakularnej\u0161e samorazstrelil (krize se kopi\u010dijo, posledice podnebnih sprememb se mno\u017eijo), itak izgleda tako, kot da ga vodijo najlunati\u010dnej\u0161i komunisti. A tako kot nam da Trikotnik \u017ealosti<\/b> vedeti, da ni ve\u010d samotnih otokov (vsi \u0161e tako eksoti\u010dni oto\u010dki so globalizirani) in da kapitalizem pred revolucijo varuje le \u0161e vojska, nam da tudi vedeti, da bodo konec kapitalizma pre\u017eiveli le tisti, ki znajo pre\u017eiveti brez kapitalizma – le tisti, ki znajo narediti ogenj, ujeti ribo ali odplakniti drek. ZELO ZA\u00ab
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/i><\/p>\n
\u00bb\u010ce je bil McKayev Don’t Look Up<\/b> nala\u0161\u010d zapretiravan in potencirano absurden film o tem, kako se \u010dlove\u0161tvo (ne) soo\u010da z okoljsko krizo, je \u0150stlundov Trikotnik \u017ealosti<\/b> nala\u0161\u010d zapretiravan in potencirano absurden film o moralni izpraznjenosti sodobne kapitalisti\u010dne dru\u017ebe, v kateri se vse za\u010dne in kon\u010da pri denarju. To je film o \u010dasu, ko je mogo\u010de kupiti in prodati vse, pa tudi film o svetu, ki je zaradi tega, ker je v njem naprodaj vse, vse bolj zlagan in razvrednoten. \u0160vedski filmar pri tem ne okoli\u0161i in ne slepomi\u0161i, tar\u010de, v katere cilja svoje pu\u0161\u010dice, pa so sila o\u010ditne.\/…\/ Da, Trikotnik \u017ealosti<\/b> je farsi\u010den, satiri\u010den, grotesken, skratka, maksimalno nazoren film o tem, kak\u0161na usoda \u010daka podivjani kapitalizem, ki drvi v smeri vse ve\u010dje neenakosti. Pa tudi film, ki \u017eeli povedati nekaj o pohlepni naravi \u010dloveka, o tem, kako te\u017eko se je odpovedati privilegijem, in o tem, kako so se tr\u017ene vrednote za\u017erle v netr\u017ene norme na skoraj vseh podro\u010djih \u017eivljenja.\u00ab
– An\u017ee Lebinger, Dnevnik<\/i><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
\u0160vedski satirik Ruben \u00d6stlund (Vi\u0161ja sila, Kvadrat) svoje strupene bodice tokrat uperi v svet visoke mode in ekonomsko privilegiranih ter ustvari divje zabavno farso, v kateri se razredna hierarhija obrne na glavo in razkrije tr\u017ena vrednost lepote. Zlata palma v Cannesu.\u00a0Tri nominacije za oskarja: za film, re\u017eijo in izvirni scenarij.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":280691,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/280410"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/280691"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=280410"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}