{"id":277971,"date":"2024-01-27T21:42:50","date_gmt":"2024-01-27T20:42:50","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/alcarras\/"},"modified":"2024-01-27T21:47:08","modified_gmt":"2024-01-27T20:47:08","slug":"alcarras","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/alcarras\/","title":{"rendered":"Alcarr\u00e0s"},"content":{"rendered":"

zgodba
<\/strong>Dru\u017eina Sol\u00e9 se \u017ee ve\u010d generacij pre\u017eivlja s pridelavo breskev v majhni vasi na katalonskem pode\u017eelju. Toda leto\u0161nji pridelek bi lahko bil njihov zadnji, saj jim grozi, da bodo morali zemljo zapustiti. Lastnik namre\u010d na\u010drtuje posek dreves in postavitev son\u010dnih kolektorjev \u2013 to pa povzro\u010di razdor v veliki, tesno povezani dru\u017eini. Njeni \u010dlani se vsak po svoje spopadejo z neizbe\u017enim, pri tem pa tvegajo, da bodo izgubili ve\u010d kot le svoj dom …<\/p>\n

iz prve roke
<\/strong>\u00bbAlcarr\u00e0s je majhna vas v osr\u010dju Katalonije, kjer moja dru\u017eina goji breskve. Na posestvu sem pre\u017eivljala vse bo\u017ei\u010dne in poletne po\u010ditnice; vse, kar smo tam do\u017eiveli in si delili, ima za mojo dru\u017eino velik \u010dustveni pomen. Ko je pred nekaj leti umrl moj dedek, sta zemljo in skrb zanjo podedovala stric in teta. \u017dalost, ki smo jo ob\u010dutili ob dedkovi smrti, me je pripravila do tega, da sem za\u010dela bolj ceniti njegovo zapu\u0161\u010dino in delo. Prvi\u010d sem pomislila, da bi drevesa, ki mi tako veliko pomenijo, lahko izginila. Nenadoma sem za\u010dutila potrebo, da poka\u017eem ta kraj; njegovo svetlobo, drevesa in polja, ljudi, njihove obraze, trdo delo, poletno vro\u010dino … Zdelo se mi je, da ima vse to ogromno filmsko vrednost. Zadnja trgatev na zemlji dru\u017eine Sol\u00e9 se mi je zdela dobra kulisa za razmislek o svetu, ki ga kmalu ne bo ve\u010d. \/…\/
\u010clovek obdeluje zemljo v dru\u017einskih skupnostih \u017ee od neolitika. To je najstarej\u0161i poklic. Toda zgodba dru\u017eine Sol\u00e9 prihaja v \u010dasu, ko tradicionalni na\u010din kmetovanja izginja. Alcarr\u00e0s<\/strong> je nostalgi\u010den, vendar nesentimentalen poklon dru\u017einam, ki \u0161e vztrajajo pri svojih tradicijah, a jim v zahodnem svetu vse bolj grozi izumrtje.
To pa je tudi drama o dru\u017einskih odnosih in medgeneracijskih napetostih, o potrebi po preseganju starih tradicij ter o pomenu enotnosti dru\u017eine v kriznih \u010dasih. Film sem zasnovala kot ansambelsko zgodbo, saj sem \u017eelela pokazati, kaj pomeni biti del velike dru\u017eine. Navzkri\u017eni pogovori, nasprotujo\u010de si energije, kaos, majhne, a pomembne geste, \u010dustva s svojim domino u\u010dinkom … Vsak \u010dlan dru\u017eine Sol\u00e9 sku\u0161a najti svoje mesto pod soncem v trenutku, ko jim grozi izguba skupne identitete.
Sodelovali smo z neprofesionalnimi igralci z obmo\u010dja Alcarr\u00e0sa, ljudmi, ki so resni\u010dno povezani s temi kraji in govorijo posebno nare\u010dje te katalonske regije. Da bi ustvarili prepri\u010dljivo dru\u017eino in zgradili odnose, so veliko \u010dasa pre\u017eiveli skupaj in improvizirali situacije. Zdaj se med seboj kli\u010dejo z imeni likov in pravijo, da imajo dve dru\u017eini: svojo dejansko in tisto iz Alcarr\u00e0sa<\/strong>.\u00ab
– Carla Sim\u00f3n<\/p>\n

portret avtorice
<\/strong>Carla Sim\u00f3n se je rodila leta 1986 in odra\u0161\u010dala v Kataloniji. Njen avtobiografsko navdahnjeni film Poletje 1993<\/strong> (Estiu 1993) je bil leta 2017 prikazan na Berlinalu, kjer je prejel nagrado za najbolj\u0161i prvenec in veliko nagrado \u017eirije v sekciji Generacija Kplus, kasneje pa pobral \u0161e ve\u010d kot trideset nagrad na svetovnih festivalih ter bil izbran kot uradni \u0161panski kandidat za oskarja. Film smo si leta 2017 v okviru festivala Mesto \u017eensk lahko ogledali tudi v Kinodvoru. Alcarr\u00e0s<\/strong> je re\u017eiserkin drugi celove\u010derec.<\/p>\n

 <\/strong>kritike
<\/strong>\u00bbMojstrovina.\u00ab
– Pedro Almod\u00f3var<\/p>\n

\u00bbFilm ostro politi\u010dno kritiko uravnote\u017ei z ne\u017eno opazovano dru\u017einsko dramo. \/…\/ Igralci, ki jih je re\u017eiserka na\u0161la v lokalnih vaseh, nastopijo z \u017eivahno in spro\u0161\u010deno iskrenostjo ter otipljivim ob\u010dutkom za skupnost. V svojem elegantnem, tiho uni\u010dujo\u010dem drugem delu se je Carla Sim\u00f3n [po prvencu Poletje 1993<\/strong>] morda odmaknila od avtobiografije, a v tihi tragediji filma za\u010dutimo veliko resni\u010dnih zgodb.\u00ab
– Guy Lodge, Variety<\/em><\/p>\n

\u00bbAlcarr\u00e0s<\/strong> je resni\u010dni spomenik; vrhunec na\u0161e kinematografije, ki zdru\u017euje tveganje, umetni\u0161ko ambicijo, hkrati pa izjemno poni\u017enost. Govori o preteklosti, a brez romantiziranja, o tem, da prihodnost ostaja negotova in polna neznank. Govori o vsakodnevnem boju, stiskah in drobnih radostih. Govori o vsem.\u00ab
– Beatriz Mart\u00ednez, El Peri\u00f3dico<\/em><\/p>\n

\u00bbAlcarr\u00e0s<\/strong> spretno lovi ravnovesje med idili\u010dnim obujanjem spominov, melanholijo ob misli na ljubljeni kraj \/…\/ ter pere\u010do zgodbo o vplivu industrijskega razvoja na kmetijstvo. \/\u2026\/ Mo\u010d filma je v re\u017eiserkini osebni vpletenosti in njenem razumevanju tematike, saj zgodba tako kot pri Poletju 1993<\/strong> izhaja iz njenega lastnega \u017eivljenja in je na platnu prikazana zavajajo\u010de mikavno, a se nazadnje spremeni v nekaj globoko pretresljivega. Film je zaradi vseh trenutkov preprostosti in prakti\u010dnega dela \/\u2026\/ tudi pravi u\u017eitek gledati.\u00ab
– Caitlin Quinlan, Little White Lies<\/em><\/p>\n

\u00bbV tej \u017eivahni in energi\u010dni ansambelski drami neustavljiva igralska zasedba gledal\u010devo pozornost usmerja v ve\u010d smeri hkrati, a jo vedno znova vra\u010da na zemljo, ki se jim trese pod nogami, ter na vpra\u0161anje, kaj bo z njimi, ko jo bodo prisiljeni zapustiti. \/\u2026\/ Alcarr\u00e0s<\/strong> se tradiciji poklanja z oto\u017eno eleganco, ki potrjuje edinstveno sposobnost filmske umetnosti, da preteklost vrne v sedanjost, sedanjost pa preda preteklosti. Film se v\u010dasih razvija tako brez naglice, da se zdi, da bo trajal ve\u010dno, a se po odhodu iz kinodvorane spra\u0161uje\u0161 \u2013 kot ob koncu vsakega \u010darobnega poletja \u2013, kam je \u0161el ves tisti \u010das.\u00ab
 – David Ehrlich, IndieWire<\/em><\/p>\n

\u00bbZgodba Carle Sim\u00f3n je resna \/…\/ in jo je tudi treba jemati resno, \u010deprav je med vsemi te\u017eavami \u2013 tako kot v \u017eivljenju \u2013 veliko trenutkov lahkotnosti. Veliki dose\u017eek filma pa je, kako re\u017eiserka in njeni igralci poskrbijo za gladkost teh prehodov \u2013 iz spokojnosti v \u010disto energijo, iz obupa v humor \u2013, hkrati pa vsak prizor pre\u017eamejo z ob\u010dutkom resni\u010dnosti. Prav te\u017eko je verjeti, da gre \u0161ele za re\u017eiserkin drugi celove\u010derec.\u00ab
– Fionnuala Halligan, Screen Daily<\/em><\/p>\n

\u00bbCarla Sim\u00f3n spo\u0161tuje \u017eivljenja svojih likov, saj jim dovoli obstajati v resni\u010dnosti, ki ni ustvarjena zato, da bi slu\u017eila pripovedi, temve\u010d kot poklon ljudem in krajem, ki so re\u017eiserko oblikovali kot osebo in kot filmsko ustvarjalko. Zato je edino primerno, da se film bolj kot z zaklju\u010dkom poslovi s povabilom, da ostanemo s temi ljudmi, da sprejmemo \u017eivljenje tak\u0161no, kakr\u0161no je, v tihi brezmejnosti njegovih tegob in radosti.\u00ab
– Rafaela Sales Ross, The Playlist<\/em><\/p>\n

\u00bbOdli\u010dni film Carle Sim\u00f3n \/…\/ je dokaz, da je fikcija v\u010dasih najbolj\u0161i na\u010din za odkrivanje resnice. \/…\/ Re\u017eiserka ima izjemno sposobnost, da iz otrok izvabi najbolj naravno igro, kar ste jih kdaj videli. \/…\/ Te\u017eko si je predstavljati dokumentarec o nefiktivni dru\u017eini Sol\u00e9, ki bi deloval bolj pristno. Film se pona\u0161a z lahkotnim, improvizacijskim slogom, brezhibnim obvladovanjem tona in mra\u010dnim, toda s soncem obsijanim koncem, ki ga ne bom nikoli pozabil.\u00ab
– Tim Robey, The Telegraph<\/em><\/p>\n

\u00bbPo besedah Andr\u00e9ja Bazina sku\u0161a film nadomestiti svet z njegovim dvojnikom. Vendar ta dvojnik v avtorjevem tako obo\u017eevanem realizmu ne pomeni posnemanja tistega, kar vidimo, saj je kamera vedno sposobna videti nekaj, \u010desar \u010dlove\u0161ko oko ne zazna, in tako ujeti nekak\u0161no bistvo \u017eivljenja; sveti trenutek, ki se pojavi kot razodetje. Carla Sim\u00f3n v \u010dudovitem filmu Alcarr\u00e0s<\/strong> sledi Bazinovim predpostavkam in v podobe prevede tisto, za kar so si \u0161tevilni neorealisti\u010dni re\u017eiserji \u2013 in njihovi \u010dastivredni dedi\u010di \/\u2026\/ \u2013 ves \u010das prizadevali: resnico, tokrat o prostoru in \u010dasu sprememb; tak\u0161no, ki govori o kolektivu, a pri tem ne zanemarja posameznika. \/\u2026\/ Vsak ima svoje razloge, bi dejal Renoir, Carla Sim\u00f3n pa dodaja, da se v zgodbi vsakega lika skriva druga\u010dno \u010dustvo \u2013 ki ga velikodu\u0161ni film deli z gledalcem, ne da bi kaj zahteval v zameno.\u00ab
– Sergi S\u00e1nchez, Fotogramas<\/em><\/p>\n

\u00bbRe\u017eiserka s tem pogumnim, intenzivnim in nepozabnim filmom upora, postavljenim na breskova polja v Lleidi, na novo opredeli in raz\u0161iri oblike lepote. \/…\/ Alcarr\u00e0s<\/strong> je \/…\/ revolucija, spomenik, eden od Michelangelovih prebujajo\u010dih se su\u017enjev, sve\u017ee izlu\u0161\u010den iz trdega marmorja resni\u010dnosti. To je film, ki nastaja pred gledal\u010devimi o\u010dmi \u2013 kot \u010dude\u017e jasnosti, vztrajnosti, predanosti, preproste in prvinske lepote. To je film, ki iz nas naredi bolj\u0161e ljudi. To je nekaj tako neverjetnega in redkega, tako delikatnega in edinstvenega, da je edini mo\u017eni odziv navdu\u0161enje.\u00ab
– Luis Mart\u00ednez, El Mundo<\/em><\/p>\n

\u00bbV filmih redko vidite delovni proces \u2013 v Alcarr<\/strong>\u00e0su<\/strong>, ki je v Berlinu osvojil zlatega medveda, ga vidite. Vidite traktorje, okopavanje, obiranje sadja, palete, zadruge – in ljudi, ki jih delo povezuje, oplaja, osre\u010duje, osmi\u0161lja in u\u010dlove\u010duje. A tega smiselnega, \u010dlove\u0161kega dela, utrjevalca skupnostnih na\u010del, je konec. \u010cast po\u017ere trg. Tradicija je nemo\u010dna. Delo te ne re\u0161i ve\u010d. Spreminja se v nekaj krutega, izsiljevalskega, drasti\u010dnega, ne\u010dlove\u0161kega. In ko vidite, kako Sol\u00e9ji, ki jih igrajo neprofesionalni igralci, v nasadu pono\u010di preganjajo in streljajo zajce, ki se jim za\u017eirajo v pridelek, postane jasno, kako zelo je kapitalizem – kakofonija boja za pre\u017eivetje, zakona mo\u010dnej\u0161ega in dirke navzdol – pre\u017eel tudi najbolj\u0161e med nami. ZA\u00ab
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Katalonska re\u017eiserka z nami deli radosti in tegobe dru\u017eine pridelovalcev breskev, ki se soo\u010da z negotovo prihodnostjo. Dobitnik zlatega medveda na Berlinalu.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":285510,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/277971"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/285510"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=277971"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}