{"id":277966,"date":"2024-01-28T11:14:02","date_gmt":"2024-01-28T10:14:02","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/mri\/"},"modified":"2024-01-28T11:17:12","modified_gmt":"2024-01-28T10:17:12","slug":"mri","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/mri\/","title":{"rendered":"MRI"},"content":{"rendered":"

zgodba
<\/strong>Matthias se z dela v Nem\u010diji vrne v doma\u010do vas v Transilvaniji, kjer se sku\u0161a ponovno vklju\u010diti v vzgojo svojega sina. Ko se lokalno podjetje odlo\u010di najeti delavce iz tujine, na dan privrejo frustracije, konflikti in strasti, ki tlijo pod povr\u0161jem na videz mirne skupnosti \u2026<\/p>\n

iz prve roke
<\/strong>\u00bbMRI<\/strong> preiskuje dileme dana\u0161nje dru\u017ebe: solidarnost proti individualizmu, strpnost proti sebi\u010dnosti, politi\u010dna korektnost proti iskrenosti. Preizpra\u0161uje tisto atavisti\u010dno potrebo po pripadnosti, po identifikaciji s svojo etni\u010dno skupino, svojim plemenom. Govori o na\u0161i naravni nagnjenosti k obravnavi drugih \u2013 bodisi pripadnikov druge etni\u010dne skupine, druge vere, spola ali dru\u017ebenega razreda \u2013 z zadr\u017eki in sumni\u010davostjo. To je zgodba o starih \u010dasih, ki jih dojemamo kot zaupanja vredne, in sedanjosti, v kateri vidimo kaos; o hinav\u0161\u010dini in zlaganosti evropskega sistema vrednot, ki ga bolj ogla\u0161ujemo kot udejanjamo. To je zgodba o nestrpnosti in diskriminaciji, o predsodkih, stereotipih, oblasti in svobodi. Zgodba o strahopetnosti in pogumu, o posamezniku in mno\u017eici, o osebni in kolektivni usodi. Pa tudi o pre\u017eivetju, rev\u0161\u010dini, strahu in mra\u010dni prihodnosti.
Film prikazuje posledice globalizacije za majhno skupnost, zakoreninjeno v starodavnih tradicijah: vrednote preteklih \u010dasov so izginile, internet pa ljudem ni prinesel novih, temve\u010d jim je nakopal te\u017eavo, kako v dana\u0161njem informacijskem in moralnem kaosu lo\u010diti resnico od osebnega mnenja.
MRI<\/strong> se ukvarja tudi s stranskimi u\u010dinki politi\u010dne korektnosti: ljudje so se nau\u010dili, da je bolje mol\u010dati, kadar njihovo mnenje odstopa od trenutne norme. Toda politi\u010dna korektnost ni formativni proces in ni korenito spremenila mnenj \u2013 ljudje so za\u010deli svoje misli le manj izra\u017eati. A stvari se s\u010dasoma nakopi\u010dijo in na neki to\u010dki prekipijo.
\u2018Politi\u010dno nekorektnih\u2019 mnenj film ne povezuje z nobeno narodnostjo ali skupino: mnenja in dejanja so vedno individualna, zato niso odvisna od skupinske identitete, pa\u010d pa nanje vplivajo veliko bolj zapleteni dejavniki.
Zgodba ima poleg dru\u017ebenih konotacij tudi globljo \u010dlove\u0161ko razse\u017enost \u2013 govori o tem, kako lahko na\u0161a prepri\u010danja oblikujejo na\u0161e odlo\u010ditve; o na\u0161ih instinktih, iracionalnih nagonih in strahovih, o \u017eivali v nas, o dvoumnosti na\u0161ih \u010dustev in dejanj ter nezmo\u017enosti, da bi jih kdaj v celoti razumeli.
A v filmu so mi najbolj v\u0161e\u010d stvari, ki jih ni mogo\u010de opisati z besedami.
\/…\/ Empatija in druge dru\u017ebene ve\u0161\u010dine se menda oblikujejo na povr\u0161ini mo\u017eganske skorje, medtem ko bolj \u017eivalski instinkti, ki so ljudem pomagali pre\u017eiveti, zavzemajo preostalih devetindevetdeset odstotkov mo\u017eganov. R.M.N. je kratica za rezonan\u021ba magnetic\u0103 nuclear\u0103<\/em> [slikanje z magnetno resonanco]. Gre za preiskavo mo\u017eganov, posnetek, ki sku\u0161a odkriti, kaj se skriva pod povr\u0161jem.
\/\u2026\/ Nekdo mi je rekel, da bi se film lahko imenoval Evropa 2.0<\/em>. Med snemanjem pa sem na eni od lokacij naletel na sliko iz poznega 19. stoletja z naslovom Jagnje bo\u017eje<\/em>. Zdelo se mi je, da bi bil tudi to dober naslov.\u00ab
– Cristian Mungiu<\/p>\n

portret avtorja
<\/strong>Cristian Mungiu (1968, Ia\u0219i) velja za enega pomembnej\u0161ih predstavnikov tako imenovanega novega vala romunskih re\u017eiserjev, ki je na za\u010detku 21. stoletja Romunijo postavil na svetovni filmski zemljevid. Od prvega uspeha C\u0103t\u0103lina Mitulescuja v Cannesu leta 2004 je kinematografija te biv\u0161e diktature do\u017eivljala uspeh za uspehom, od nagrade v sekciji Posebni pogled za Smrt gospoda Lazarescuja <\/strong>(Moartea domnului L\u0103z\u0103rescu) Cristija Puiuja in zlate kamere za Smo imeli revolucijo ali ne? <\/strong>(A fost sau n-a fost?) Corneliuja Porumboiuja do zlate palme, ki jo je iz Cannesa leta 2007 odnesel prav Mungiu s svojim drugim celove\u010dercem 4 meseci, 3 tedni in 2 dneva <\/strong>(4 luni, 3 s\u0103pt\u0103m\u00e2ni \u0219i 2 zile).<\/strong> Na canskem festivalu sta bila premierno prikazana tudi re\u017eiserjev prvi celove\u010derec Occident <\/strong>(2002) in omnibus Zgodbe iz zlate dobe <\/strong>(Amintiri din epoca de aur, 2009), skupinski nastop mlaj\u0161e generacije romunskih filmarjev, nastal na Mungiujevo pobudo. Re\u017eiserjev tretji celove\u010derni film Dale\u010d za gri\u010di<\/strong> (Dup\u0103 dealuri) je v Cannesu leta 2012 osvojil nagrado za scenarij in najbolj\u0161i igralki, \u010detrti, Matura <\/strong>(Bacalaureat), pa je leta 2016 prejel \u0161e tamkaj\u0161njo lovoriko za najbolj\u0161o re\u017eijo. Zadnje tri omenjene filme smo si lahko ogledali tudi na Kinodvorovem rednem sporedu. Mungiujev peti celove\u010derec MRI<\/strong> je premiero do\u017eivel v tekmovalnem programu festivala v Cannesu.<\/p>\n

kritike
<\/strong>\u00bbNajnovej\u0161e delo pionirja romunskega novega vala in eden od spregledanih vrhuncev leta \u2013 briljantno izpeljani, globoko provokativni MRI<\/strong> \/\u2026\/ \u2013 je imel o napetostih in sovra\u0161tvu, ki trenutno pestijo Evropo, najverjetneje povedati ve\u010d kot katerikoli drug film v letu 2022.\u00ab
– Jonathan Romney, Najbolj\u0161i filmi leta 2022, Screen Daily<\/em><\/p>\n

\u00bbFilm, ki nenehno spodbuja gledal\u010devo inteligenco in sodelovanje, je eden od avtorjevih umetni\u0161kih vrhuncev; delo, ki je brez dvoma realisti\u010dno, a se spogleduje z iracionalnim, vi\u0161ek pa dose\u017ee v izjemnem 17-minutnem prizoru na agori, posnetem v plan-sekvenci.\u00ab
– Jean-Dominique Nuttens, Positif<\/em><\/p>\n

\u00bbFilm, \u010dedalje bolj osredoto\u010den na napetost med kompleksnimi dru\u017ebeno-ekonomskimi silami in preprostimi \u010dlove\u0161kimi \u010dustvi, ki jih te vzbujajo, dobro znano migracijsko zgodbo mojstrsko obrne v atavisti\u010dni pasijon o antagonisti\u010dnih u\u010dinkih globalizacije na Evropsko unijo. Morda je zdaj pravi \u010das, da ponovim svojo nedavno cansko mantro: film je bolj zabaven, kot se sli\u0161i. K temu pripomorejo bridke podrobnosti Mungiujeve zgodbe, zlasti ko subvencije Evropske unije izbruhnejo v glavna \u017eari\u0161\u010da, liki iz ozadja pa se prelevijo v nasilne antagoniste \/\u2026\/. Mungiu z redko eleganco ori\u0161e zgodovino kraja in njegove kulturne delitve, pri tem pa zlove\u0161\u010de napoveduje prihodnost; v filmu, napisanem leta 2021, a neopazno postavljenem v leto 2019, nekateri najbolj zagrizeni rasisti o svojih \u0161rilan\u0161kih sosedih govorijo kot o \u2018virusih\u2019, katerih roke lahko prena\u0161ajo vse vrste neopredeljenih bolezni. A karkoli \u017ee se zgodi proti koncu filma, imamo ob\u010dutek, da bo tisto, kar sledi, \u0161e veliko huj\u0161e.\u00ab
– David Ehrlich, IndieWire<\/em><\/p>\n

\u00bbR.M.N. je Romunija, \u010de ji odvzamemo samoglasnike, in v tem te\u017ea\u0161kem, mra\u010dnem in pedantno skonstruiranem filmu nam re\u017eiser Cristian Mungiu, zmagovalec Cannesa 2007, pove zgodbo o ksenofobiji, verski gore\u010dnosti in splo\u0161ni mentalni degeneriranosti sodobne Evrope. \/\u2026\/ MRI<\/strong> je potrpe\u017eljivo zgrajena in re\u017eijsko vrhunsko izpeljana drama, ki osupne z dolgimi, natan\u010dno orkestriranimi sekvencami protimigracijskih protestov; tako avtenti\u010dnih prizorov ne bi bila sposobna zabele\u017eiti marsikatera dokumentaristova kamera.\u00ab
– Simon Popek, Delo<\/em><\/p>\n

\u00bbMRI<\/strong> je kompleksno in politi\u010dno delo v duhu svojega \u010dasa, ki gledalca spodbuja k preizpra\u0161evanju samega sebe in sodelovanju pri pomembnih izzivih na\u0161e dobe.\u00ab
– L\u00e9o Ortuno, Bande \u00e0 part<\/em><\/p>\n

\u00bbRomunski re\u017eiser Cristian Mungiu se vra\u010da z vrhunskim socialrealisti\u010dnim vesternom, ki dr\u017ei prst na nepredvidljivem utripu Evrope. \/…\/ Mungiu nam ponuja nekaj, kar se zdi kot sodobni vestern v slogu Johna Forda; zgodba o osamljenem, moralno pokon\u010dnem junaku, ki mora za\u0161\u010dititi zatirane, namazati zobnike kapitalizma in kr\u0161\u010danstva ter ne\u017eno podu\u010diti va\u0161\u010dane o napa\u010dnosti njihovih ravnanj. Zaradi mo\u010dne protagonistke ter osrednjega mo\u0161kega lika, ki je v drugem dejanju odrinjen na stranski tir, MRI<\/strong> v marsikaterem pogledu spominja celo na film Johnny Guitar<\/strong> Nicholasa Raya. In kot v omenjenem vesternu ima tudi tu junakinja lastne demone, s katerimi se mora spopasti. Vse skupaj se kon\u010da z vzklikom obupa, ko se Mungiu naposled odlo\u010di, da bo objektivnost za trenutek pustil ob strani in ponudil lasten provokativni in dvoumni pogled na paradoks v sredi\u0161\u010du filma. Lahko vam zagotovim, da ne boste imeli pojma, kaj vse skupaj pomeni; in tak\u0161nega konca nikakor ne boste pri\u010dakovali. Gre torej za \u0161e en zelo poseben film tega izjemno nadarjenega in pronicljivega (ter stra\u0161ansko jeznega) re\u017eiserja.\u00ab
– David Jenkins, Little White Lies<\/em><\/p>\n

\u00bb\u010ce si Cristian Mungiu \/…\/ izposodi sestavine pravljice (gozd, medvedi, bo\u017ei\u010dni \u010das …), to stori zato, da bi nas bolje potopil v bistvo stvarnosti, v razdeljenost romunske dru\u017ebe.\u00ab
– Hubert Heyrendt, La Libre Belgique<\/em><\/p>\n

\u00bb\u010ceprav je prvi\u010d zapustil Cannes brez nagrade, je re\u017eiserju uspel veliki podvig: v dve uri je strnil vse probleme na\u0161e zahodne dru\u017ebe (brezposelnost, nara\u0161\u010dajo\u010do prekarnost, strah in posledi\u010dno sovra\u0161tvo do tujcev) ter ustvaril mo\u010dno filmsko gesto, kjer se \u010dudovito dopolnjujeta naturalizem in pravlji\u010dno vzdu\u0161je.\u00ab
– Thierry Ch\u00e8ze, Premi\u00e8re<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Film, postavljen v multietni\u010dno transilvansko vas, raziskuje, kako se \u010dlovek soo\u010da z neznanim v kriznih \u010dasih. Prvak romunskega novega vala Cristian Mungiu (4 meseci, 3 tedni in 2 dneva, Matura) je svoj peti celove\u010derec premierno predstavil na festivalu v Cannesu.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":277967,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/277966"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/277967"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=277966"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}