{"id":277958,"date":"2025-01-27T18:09:59","date_gmt":"2025-01-27T17:09:59","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/korzet\/"},"modified":"2025-01-27T18:17:10","modified_gmt":"2025-01-27T17:17:10","slug":"korzet","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/korzet\/","title":{"rendered":"Korzet"},"content":{"rendered":"

zgodba
<\/strong>Cesarico Elizabeto slavijo zaradi njene lepote in izbranega okusa. Leta 1877 pa \u00bbSisi\u00ab praznuje \u017ee svoj \u0161tirideseti rojstni dan \u2013 in da bi ohranila svojo javno podobo, si steznik zavezuje vse tesneje. A \u010deprav je Elizabetina vloga na dvoru zgolj simboli\u010dna, pa njena lakota po znanju in \u017eivljenjskih izku\u0161njah \u0161e nikoli ni bila ve\u010dja. Samosvoja in nepredvidljiva cesarica tako postaja na Dunaju vse bolj nemirna \u2026<\/p>\n

iz prve roke
<\/strong>\u00bbNa Dunaju \u017eivim od leta 1996 in njen obraz vidi\u0161 v vsaki trgovini s spominki. Sisi je nedvomno glavna turisti\u010dna privla\u010dnost na\u0161ega mesta. Projekt se je za\u010del z Vicky Krieps, ki me je pred leti vpra\u0161ala, ali bi hotela o Sisi posneti film. Ker so bili moja edina asociacija spominki, sem ji odgovorila: \u2018\u010cemu le?\u2019<\/em> Toda nekje v meni je ideja vzklila in lotila sem se branja. Pojma nisem imela, ali vse skupaj sploh kam pelje; hotela sem le videti, ali je v zgodbi kaj, kar bi se me dotaknilo in me nagovorilo. In zelo kmalu sem ugotovila, da bo to tisto obdobje v Elizabetinem \u017eivljenju, ko se je za\u010dela upirati dvornemu ceremonialu, hkrati pa se umikati in izolirati; \u010das, ko je povsem o\u010ditno postalo nemogo\u010de, da bi \u0161e naprej igrala predpisano vlogo. \u017divljenje z idealizirano podobo samega sebe, ki se ji mora\u0161 ves \u010das prilagajati, saj lahko le tako dobi\u0161 priznanje in ljubezen \u2013 to se mi je zdela izjemno zanimiva in brez\u010dasna tema. \/\u2026\/ S \u0161tevilnimi pri\u010dakovanji, ki jih je morala izpolnjevati Elizabeta, se \u017eenske soo\u010dajo tudi danes. Lepota \u0161e vedno velja za najpomembnej\u0161o in najbolj dragoceno \u017eensko lastnost. Zgodovinski napredek tega ni mogel spremeniti, kljub \u017eenskemu gibanju in emancipaciji. \u010ce je \u017eenska obilnej\u0161a ali starej\u0161a, velja za manjvredno. Privla\u010dna partnerica mo\u0161kemu \u0161e vedno dvigne ugled. Razlika med preteklostjo in sedanjostjo je le, da so ljudje neko\u010d o tem odkrito govorili: \u2018Tvoja edina naloga je biti privla\u010dna \u2013 zato sem te izbral, zato si tukaj,\u2019<\/em> re\u010de Elizabeti Franz Jo\u017eef. Leta 2022 morajo \u017eenske izpolnjevati \u0161e veliko ve\u010d pri\u010dakovanj, hkrati pa ostati lepe, vitke in mlade. Po dolo\u010deni starosti ne morejo ve\u010d zmagati, karkoli naredijo; \u010de se podvr\u017eejo operaciji, poslu\u0161ajo o\u010ditke o ne\u010dimrnosti, \u010de pa tega ne storijo, ljudje komentirajo njihove gube. To \u0161e posebej velja za \u017eenske na o\u010deh javnosti, kot je Elizabeta, a se v resnici ti\u010de vseh nas.\u00ab
– Marie Kreutzer<\/p>\n

\u00bbIdeja se mi je porodila, ko sem pri petnajstih letih gledala Romy Schneider v filmih o Sisi in bolj ali manj vzporedno brala cesari\u010dino biografijo. Kot najstnici so se mi porajala najrazli\u010dnej\u0161a vpra\u0161anja. Zakaj si je dala postaviti fitnes naprave? Zakaj se po \u0161tiridesetem letu ni ve\u010d pustila slikati? \/\u2026\/ No\u0161enje steznika je bilo res zanimiva telesna izku\u0161nja. Ne le da sem v njem lahko u\u017eivala zgolj teko\u010do hrano, kot so juhe in smoothiji, stiskanje je mo\u010dno vplivalo tudi na moja \u010dustva. Takoj ko sem steznik oblekla in zavezala, sem se po\u010dutila \u017ealostno. Ko sem ga snela, sem bila spet sre\u010dna in lahko sem se smejala. Morda tudi zato, ker steznik najbolj stisne prav trebu\u0161no prepono. Nekje sem prebrala, da je to sredi\u0161\u010de vseh na\u0161ih \u010dustev. Samo pomislite, kak\u0161en vpliv je moralo imeti no\u0161enje steznikov na \u017eenske v tistem \u010dasu. \/\u2026\/ Ker sem postopoma za\u010dela mo\u010dno so\u010dustvovati z omejitvami, s katerimi se je soo\u010dala, sem sku\u0161ala Elizabeti s svojim nastopom vrniti nekaj svobode. Med snemanjem sem pogosto pomislila: dajem ji prilo\u017enost, da dela vse tisto, \u010desar v \u010dasu svojega \u017eivljenja ni mogla: kajenje, kazanje sredinca, stri\u017eenje las na kratko … \/…\/ Veliko vpra\u0161anje zame je bilo predvsem: kaj se zgodi, ko se nehamo pretvarjati?\u00ab
– Vicky Krieps<\/p>\n

portret avtorice
<\/strong>Marie Kreutzer, rojena v Gradcu, sodi med najpomembnej\u0161e sodobne avstrijske re\u017eiserje in re\u017eiserke. Njen prvi celove\u010derni film Brez o\u010deta<\/strong> (Die Vaterlosen, 2011) je bil prikazan in nagrajen na \u0161tevilnih festivalih, med drugim v sekciji Panorama Special Berlinskega filmskega festivala in na ljubljanskem Liffu. Ni\u010d manj uspe\u0161na nista bila re\u017eiserkin drugi in tretji celove\u010derec: drama Gruber geht<\/strong> (2015) in generacijska komedija z Vicky Krieps Was hat uns blo\u00df so ruiniert<\/strong> (2016). Mednarodno pozornost pa je Marie Kreutzer pritegnila leta 2019, ko se je njena feministi\u010dna psihodrama Der Boden unter den F\u00fc\u00dfen <\/strong>(2019) uvrstila v tekmovalni program Berlinala. Film je po\u017eel navdu\u0161ene kritike in prejel ve\u010d nagrad.<\/p>\n

kritike
<\/strong>\u00bbKorzet<\/strong> \/\u2026\/ duhovito obrne na glavo kli\u0161eje biografije in kostumske drame. \/…\/ Deluje kot povabilo k skrivni zaroti, da se\u017eemo nazaj v \u010das in s spretnimi, predrznimi prsti 21. stoletja vsaj malce zrahljamo vrvice na korzetu cesarice Elizabete. \/…\/ Re\u017eiserkino non\u0161alantno dejanje retroaktivne \u017eenske emancipacije daje Vicky Krieps neobi\u010dajno svobodo, da pobrska po skrinji zgodovine in si namesto neizogibno neto\u010dne predstave o zgodovinski osebnosti zamisli sebe, sodobno \u017eensko, v cesari\u010dinih obla\u010dilih, pri\u010deskah in te\u017eavah. To povsem poru\u0161i obi\u010dajno hierarhijo med likom in igralcem. Sli\u0161ali smo \u017ee za igralce, ki izginejo v liku, le redko pa se zgodi, da lik tako izgine v igralcu \u2013 in zaradi tega postane \u0161e mo\u010dnej\u0161i, \u0161e bolj subverziven in \u0161e bolj prepri\u010dljiv.\u00ab
– Jessica Kiang, Variety<\/em><\/p>\n

\u00bbKorzet<\/strong> ni le izjemno sodoben in na trenutke skoraj avantgarden film o tem, \u010demur pravimo zgodovina, temve\u010d tudi radikalno politi\u010dno delo, ki naslika povsem nov portret zgodovinske osebnosti, katere kolektivno domi\u0161ljijo je do neprepoznavnosti popa\u010dila trilogija o Sisi iz petdesetih let prej\u0161njega stoletja.\u00ab
– Joachim Kurz, Kino-Zeit<\/em><\/p>\n

\u00bbPronicljivi in domiselni pogled na \u017eivljenje cesarice Elizabete je izrazito modernisti\u010dna vizija z odli\u010dno Vicky Krieps v glavni vlogi. \/…\/ Korzet<\/strong> z ironi\u010dno korektnostjo uveljavlja svojo sodobno perspektivo \u2013 od pobeljenih, lanenih tonov direktorice fotografije Judith Kaufmann pa do umirjenega, ceremonialnega nastopa Vicky Krieps. Krinko lepega vedenja ohranja vse do resni\u010dno radikalnega zadnjega dejanja, v katerem se igrivo, a kompleksno na\u010drtovana Sisijina klimakti\u010dna pustolov\u0161\u010dina povsem nepri\u010dakovano razvije v popolno revizijo njenega lastnega zadnjega poglavja: fikcijo, ki se na tej to\u010dki zdi bolj zvesta rekonstruiranemu portretu \u017eenske, odlo\u010dene \u017eiveti, dihati, govoriti, fukati in \u2013 \u010de je treba \u2013 umreti pod lastnimi pogoji. Marie Kreutzer in Vicky Krieps nam z elegantno le\u017eernostjo predstavita \u010dlanico kraljeve dru\u017eine, ki je dejansko vredna figurice na polici nad kaminom \u2013 pa ne da bi doti\u010dna cesarica pristala na tak\u0161no ceneno okrasje.\u00ab
– Guy Lodge, Sight & Sound<\/em><\/p>\n

\u00bbDogajanje po\u017eivljata o\u010darljiva glasba francoske pevke Camille in precizna kamera Judith Kaufmann, pa tudi prefinjeni humor, ki se kot svilena nit vle\u010de skozi scenarij. Vse pa dr\u017ei skupaj \u010dudovito divji, po eni strani brezsramno razbrzdani, po drugi pa izjemno nadzorovani nastop Vicky Krieps. \/\u2026\/ Njena interpretacija je ravno tako drzna kot film, ki se prav v vsakem kadru domiselno in odlo\u010dno izmika ustaljenim obrazcem zgodovinske biografije.\u00ab
– Pamela Jahn, Ray Magazine<\/em><\/p>\n

\u00bbKorzet<\/strong> je tematsko soroden Spencerju<\/strong> Pabla Larra\u00edna, a v smislu pristopa ima morda ve\u010d skupnega z Marie Antoinette<\/strong> Sofie Coppole: oba filma vneseta pridih punkovskega ikonoklazma in nespo\u0161tljivosti v spodobnost zgodovinske drame, oba posvojita bolj nepriljubljene vidike svojih te\u017eavnih, nerazumljenih likov. \/…\/ Vicky Krieps je sijajna v vlogi, ki Elizabeto prikazuje kot \u017ertev zlate kletke in hkrati kot vase zagledano prasico s cigareto v ustih.\u00ab
– Wendy Ide, Screen Daily<\/em><\/p>\n

\u00bbBriljantni portret \u017eenske na robu je osve\u017eujo\u010d odgovor na pogosto dolgo\u010dasen koncept zgodovinske drame \/…\/ Marie Kreutzer ustvari elegantno upodobitev, ki zgodovinski osebnosti podeli novo mo\u010d in avtonomijo.\u00ab
– Caitlin Quinlan, Little White Lies<\/em><\/p>\n

\u00bbKorzet<\/strong>, ki je – v nasprotju s serijo Krona<\/em> – alergi\u010den ne le na zgodovinske \u0161kandale (kot da lahko kak \u0161kandal prese\u017ee patriarhat), temve\u010d tudi na samo zgodovino (nikar ne mislite, da cesarica umre kot \u017ertev anarhisti\u010dnega atentata), Elizabeto prika\u017ee kot moderno, neodvisno, nemirno, seksualno osvobojeno, opolnomo\u010deno \u017eensko, ki nenehno potuje (bolj ko ne nikamor), kot protofeministko, ki mo\u0161kim ne pusti, da bi jo ubili, kot transgresivnega duha, ki i\u0161\u010de novo obliko, kot \u017eensko 21. stoletja, ujeto v 19. stoletje, kot odsev sodobne \u017eenske, ki jo ho\u010dejo mra\u010dnja\u0161ke sile vrniti v 19. stoletje. ZELO ZA\u00ab
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n

\u00bbMarie Kreutzer je \u017ee pred Korzetom<\/strong> v svojih filmih obravnavala \u017eenske v prime\u017eu svojih dru\u017ebenih vlog. Na primer v filmih Tla pod nogami<\/strong> ali Kaj se nam je zgodilo<\/strong>. S Korzetom<\/strong>, nastalim v obdobju ponovnih upodobitev zgodbe princese Diane in dokumentarnih izpovedi Meghan, vojvodinje Susse\u0161ke in princa Harryja, ki so prav tako s te\u017eavo \u017eiveli svoje vloge \u010dlanov kralji\u010dine dru\u017eine, pa je najbr\u017e ujela tudi duh \u010dasa. Morda se zdi ironi\u010dno, da se ravno v \u010dasu tak\u0161nih in druga\u010dnih kriz in inflacije ubadamo s trpljenjem najbolj privilegiranih. A ne gre le za eskapizem. Zatiranje \u017eensk na o\u010deh javnosti je le najbolj viden del zatiranja \u017eensk na splo\u0161no.\u00ab
– Tina Poglajen, Radio Slovenija<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Re\u017eiserka Marie Kreutzer in igralka Vicky Krieps radikalno obra\u010dunata z romanti\u010dnim mitom o priljubljeni avstrijski cesarici ter \u00bbSisi\u00ab o\u017eivita kot izrazito sodobno \u017eensko, ki se sku\u0161a izviti iz prisilnega jopi\u010da dru\u017ebenih pri\u010dakovanj. Nagrada za najbolj\u0161o \u017eensko vlogo v sklopu Posebni pogled festivala v Cannesu.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":277959,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/277958"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/277959"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=277958"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}