{"id":277917,"date":"2023-01-24T18:58:46","date_gmt":"2023-01-24T17:58:46","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/eami\/"},"modified":"2023-01-24T19:02:11","modified_gmt":"2023-01-24T18:02:11","slug":"eami","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/eami\/","title":{"rendered":"Eami"},"content":{"rendered":"

zgodba
<\/strong>Eami<\/em> v jeziku ajoreo pomeni gozd<\/em>. Beseda pomeni tudi svet<\/em>. Predstavniki plemena Ajoreo-Totobiegosode ne delajo razlik: drevesa, \u017eivali in rastline, med katerimi \u017eivijo \u017ee stoletja, so vse, kar poznajo. Zdaj \u017eivijo na obmo\u010dju, kjer poteka najhitrej\u0161e kr\u010denje gozdov na Zemlji.<\/p>\n

Paragvajska re\u017eiserka je za film odpotovala v argentinsko provinco Chaco. Potopila se je v mitologijo plemena Ajoreo-Totobiegosode in prisluhnila pretresljivim zgodbam ljudi, ki jih preganjajo z njihove lastne zemlje. Na podlagi vsega, kar je izvedela, je posnela sanjski, magi\u010dnorealisti\u010dni film o deklici z imenom Eami. Potem ko ji uni\u010dijo rodno vas in njena skupnost razpade, Eami blodi po de\u017eevnem pragozdu. V poeti\u010dnem komentarju v svojem jeziku pojasni, da je ptica-boginja, da i\u0161\u010de kogarkoli, ki je \u0161e ostal. Film bogatijo tudi zvo\u010dni odlomki intervjujev s staroselci, ko kamera raziskuje Eamin nepremi\u010dni obraz. Eami bo morala \u017eiveti zunaj pragozda, prav kakor to po\u010dno co\u00f1one<\/em> (dobeseden prevod: brez\u010dutni<\/em>). Film \u010darobnih prizorov in silovite zvo\u010dne podobe postane do\u017eivetje za vsa \u010dutila: vri\u0161\u010d ptice; \u0161elestenje listja v vetru; ren\u010danje v daljavi; nato stroji \u2026 panika.
Film Eami<\/strong> je obto\u017eba, poskus zabele\u017eenja ne\u010desa, kar bo za vedno izgubljeno.<\/p>\n

iz prve roke
<\/strong>\u00bbOdvzem zemlje in siljenje ljudi v na\u010din \u017eivljenja, ki je druga\u010den od njihove kulture, je del genocida \u2013 kr\u010denje gozdov je genocid. Ne zmoremo videti razse\u017enosti tega problema, ne zmoremo \u010dutiti odgovornosti za tragedijo, v katero smo ujeti. Mislim, da bo trajalo \u0161e deset let, preden bo vse zajelo stanje kaosa. Zato upam, da film dose\u017ee \u010dim ve\u010d ljudi \u2013 da se pou\u010dimo in sku\u0161amo stvari spremeniti. \/\u2026\/ Verjamem, da je film najpomembnej\u0161i vir \u0161irjenja informacij. Danes nas informira na tiso\u010de virov in procesiranje tolik\u0161ne koli\u010dine praznih podatkov nas utruja. Posledica je, da le redke stvari dose\u017eejo na\u0161e misli, \u0161e manj na\u0161a srca.\u00ab
– Paz Encina<\/p>\n

kritike
<\/strong>\u00bbZaradi lahkotnega toka filma, slike, ki se osredoto\u010da na nepri\u010dakovane podobe v naravi, in ne povsem razumljivega, a poeti\u010dnega komentarja o \u2018nevidni\u2019 tematiki bo gledalec prav verjetno zmeden zaradi odmeva \u0161tevilnih podrobnosti, a hkrati prepri\u010dan, da je videl nekaj mogo\u010dno ob\u010dutenega in o\u010ditno pomembnega. Eami<\/strong> se ogne pedagogiki filmov, ki obravnavajo podobne postkolonialne tematike, in prepusti prostor pomembnosti tistega, kar se po\u010dasi razvija pred gledalcem: kako je, \u010de \u010dloveku hkrati izbri\u0161ejo sedanje okoli\u0161\u010dine \u017eivljenja in zgodovino, in kako vendarle gojiti upanje.\u00ab
– David Katz, Cineuropa<\/em><\/p>\n

\u00bbIskrena, tema\u010dna in namenoma dezorientirajo\u010da potopitev v kulturo v gozdu \u017eive\u010dega plemena Ajoreo-Totobiegosode (katerega predstavnike so v zadnji polovici stoletja pretresljivo preganjali iz njihovega \u017eivljenjskega okolja) je delo spo\u0161tljive etnografije, ki prej kakor konvencionalna pripoved deluje kot filmska poema-urok.\u00ab
– Neil Young, Screen Daily<\/em><\/p>\n

portret avtorice
<\/strong>Paz Encina se je rodila leta 1971 v Paragvaju. Na Univerzi za film v Buenos Airesu je leta 2001 diplomirala iz filmske fotografije. Med letoma 2002 in 2003 je na Paragvajski umetni\u0161ki akademiji predavala avdiovizualni izraz in re\u017eijo. Je avtorica ve\u010d nagrajenih kratkometra\u017enih in celove\u010dernih filmov. Njen film Hamaca Paraguaya<\/strong> (2005) je v Cannesu prejel nagrado poseben pogled \u017eirije FIPRESCI.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Eami v jeziku ajoreo pomeni gozd, pa tudi svet. Predstavniki plemena Ajoreo-Totobiegosode ne delajo razlik: drevesa, \u017eivali in rastline, med katerimi \u017eivijo \u017ee stoletja, so eno. Deklica Eami tava po pragozdu, odkar so ji uni\u010dili vas in razgnali njeno skupnost. \u00bbVse si zapomni,\u00ab ji re\u010de ku\u0161\u010dar-starec, ki jo spremlja. \u00bbKo odidemo, se ne moremo nikoli ve\u010d vrniti.\u00ab<\/p>\n","protected":false},"featured_media":278129,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/277917"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/278129"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=277917"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}