{"id":277866,"date":"2026-05-07T08:32:46","date_gmt":"2026-05-07T06:32:46","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/mocno-me-objemi\/"},"modified":"2026-05-07T08:49:09","modified_gmt":"2026-05-07T06:49:09","slug":"mocno-me-objemi","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/mocno-me-objemi\/","title":{"rendered":"Mo\u010dno me objemi"},"content":{"rendered":"<p><strong>zgodba<br \/><\/strong>Zdi se, da gre za zgodbo o \u017eenski, ki je od\u0161la \u2026<\/p>\n<p><strong>iz prve roke<br \/><\/strong>\u00bbPrijatelj \/&#8230;\/ mi je dal v branje gledali\u0161ko igro \/&#8230;\/ <em>Je reviens de loin<\/em>, ki jo je leta 2003 napisala Claudine Gal\u00e9a. Knjige nisem poznal. Bral sem jo na vlaku in za\u010del jokati kot otrok. To se mi \u017ee dolgo ni zgodilo, moral sem se skriti pod jakno. \/&#8230;\/ Besedilo je prevzelo tudi producenta, a spra\u0161evala sta se, kako se bom lotil snovi, ki je bila zelo literarna, prefinjena, poeti\u010dna. In \u0161e nikoli uprizorjena! Meni pa je bilo to v\u0161e\u010d, bilo je kot poziv: vdahniti tej dru\u017eini \u017eivljenje &#8230; \/&#8230;\/ Odlo\u010dil sem se torej potopiti v vsak prizor in pisati do solz. Vedno je zanimivo vzeti snov, ki ni namenjena filmu, saj mora\u0161 iz nje izvle\u010di prav tisto, kar ne more biti drugega kot film! Arheolo\u0161ka igra, s \u010dopi\u010dem iz svetlobe! \/\u2026\/ Za\u017eelel sem si gledati filme, kar je bil dober znak. V zgodbi bodo torej solze in duhovi. Najprej so tako pri\u0161le na vrsto melodrame: <strong>Corps \u00e0 c\u0153ur<\/strong> Paula Vecchialija, Douglas Sirk seveda, pa Nicholas Ray, Piccoli v filmu <strong>Je rentre \u00e0 la maison<\/strong> Manoela\u00a0de Oliveire, Bill Murray v Jarmuschevih <strong>Zlomljenih cvetovih<\/strong> (Broken Flowers), Pagnol &#8230; Ogledal sem si jih veliko. Potem so bili tu filmi o halucinacijah, bolj mentalni: Japonci, Bu\u00f1uel, <strong>Duh in gospa Muir<\/strong> (The Ghost and Mrs. Muir), Resnais (vedno Resnais!), <strong>Fantovska leta<\/strong> (Boyhood), Hitchcock &#8230; Pa knjige Laure Kasischke, ekskurzi Sophie Calle, serija <strong>Ostali<\/strong> (The Leftovers), Pixarjevi animaciji <strong>V vi\u0161ave<\/strong> (Up) ter <strong>Koko in velika skrivnost <\/strong>(Coco) &#8230; \/\u2026\/ S po\u017eiranjem filmov drugih ljudi sem preverjal, potrjeval le eno: intuicijo, ki mi je govorila, da moram la\u017eno\/resni\u010dno, delirij\/realnost obravnavati na isti ravni, brez estetskega lo\u010devanja, brez \u0161ivov. Tisto, kar junakinja do\u017eivi, in tisto, kar si izmisli, mora biti izena\u010deno. \/&#8230;\/ Ni me zanimala bole\u010dina \u017eenske. To ni bila mati bo\u017eja na kri\u017eevem potu. Njena \u017eivahnost, njena zvija\u010dnost, skoraj igriva in paradoksalno lucidna v svoji domiselnosti, je bila kot ljubezenski impulz, ki nas pripravi k temu, da jo imamo radi in je ne pomilujemo. \/\u2026\/ Idealen naslov bi bil \u2018Imitacija \u017eivljenja\u2019, vendar je bil \u017ee zaseden.<em> [Smeh<\/em>.<em>]<\/em> \u2018Je reviens de loin\u2019 je preve\u010d spominjal na sociolo\u0161ko potovanje. Ko i\u0161\u010dem naslove, poslu\u0161am pesmi, podobno kot Fanny Ardant v <strong>Sosedi<\/strong> (La femme d&#8217;\u00e0 c\u00f4t\u00e9). V nekem trenutku se je pojavil \u00c9tienne Daho. Za prizor v no\u010dnem klubu sem si zamislil njegovo pesem <em>La nage indienne<\/em>, ki ima v refrenu besede: <em>\u2018Serre-moi fort. Si ton corps se fait plus l\u00e9ger, je pourrai nous sauver\u2019<\/em> <em>(\u2018Mo\u010dno me objemi. \u010ce bo tvoje telo la\u017eje, naju lahko re\u0161im\u2019)<\/em>, kar se po\u010dasi spremeni v: <em>\u2018Serre moins fort. Si ton c\u0153ur se fait plus l\u00e9ger, je pourrai me sauver (\u2018Stiskaj manj mo\u010dno. \u010ce bo tvoje srce la\u017eje, se lahko re\u0161im\u2019).<\/em> Dolgo sem okleval med naslovoma \u2018Serre moi fort\u2019 in \u2018Serre moins fort\u2019, toda nazadnje je zmagal prvi. Vendar brez vezaja. Tri besede, kot bi bile lo\u010dene druga od druge.\u00ab<br \/>&#8211; Mathieu Amalric<\/p>\n<p><strong>kritike<br \/><\/strong>\u00bbBesedi \u017ealovanje, ki je nikoli ne izre\u010de, Mathieu Amalric postavi nasproti poziv <em>\u2018Mo\u010dno me objemi\u2019<\/em>, ki je \u0161e toliko lep\u0161i, ker pripada prej\u0161njemu svetu. To je vabilo, da izberemo \u017eivljenje in tako morda za\u010dnemo znova, hkrati pa ni\u010desar ne pozabimo.\u00ab<br \/>&#8211; Sophie Joubert, <em>L&#8217;Humanit\u00e9<\/em><\/p>\n<p>\u00bbMed resni\u010dnostjo in domi\u0161ljijo, \u017eivljenjem in smrtjo. \u010cudovit, velik film, poln skrivnosti in miline. \/&#8230;\/ <strong>Mo\u010dno me objemi<\/strong> je intelektualen film, ki deluje organsko. Vzame te in odnese na krilih Clarisse oziroma Vicky Krieps, igralke, ki je eteri\u010dna in \u010dutna, vsakdanja in sublimna, od tu in hkrati od drugod.\u00ab<br \/>&#8211; Isabelle Danel, <em>Bande\u00a0\u00e0\u00a0part<\/em><\/p>\n<p>\u00bbMathieu Amalric je ena najbolj izvirnih osebnosti francoskega avtorskega filma. \/&#8230;\/ Izumlja nore zgodbe, ki se med seboj zelo razlikujejo, vendar jih tako ali druga\u010de vedno zaznamuje melanholi\u010dna manifestacija nekega bitja ali resni\u010dnosti, katerih izginotje ni izbrisalo njune prisotnosti. Zaznamuje pa jih tudi formalni razpad, ki ga ta razpr\u0161itev realnosti povzro\u010di v pripovedi; slednja se tudi sama razpolovi, dokler ne vemo ve\u010d, katera je privid druge. Vsa njegova dela \/&#8230;\/ temeljijo na tem modelu. Z <strong>Mo\u010dno me objemi<\/strong> Amalric izpelje nekak\u0161no radikalno o\u010di\u0161\u010denje tega svojega vznemirjujo\u010dega in obsesivnega nagnjenja. Film je M\u00f6biusov trak, ki ga je te\u017eko odmotati brez razkritij, s katerimi bi u\u017eitek odkrivanja pokvarili gledalcu.\u00ab<br \/>&#8211; Jacques Mandelbaum, <em>Le Monde<\/em><\/p>\n<p>\u00bbAmalricu uspe \u010dude\u017e, saj namesto da bi objokovali sebe, jo\u010demo s Clarisse (in to veliko). Gani nas njena domiselnost pri preoblikovanju resni\u010dnosti in ustvarjanju nepozabnih prizorov duhovnega \u017eivljenja.\u00ab<br \/>&#8211;\u00a0Fr\u00e9d\u00e9ric Mercier, <em>Positif<\/em><\/p>\n<p>\u00bbPrevzemajo\u010da dru\u017einska drama Mathieuja Amalrica je \u0161e en dokaz, da je Vicky Krieps ena najbolj vznemirljivih igralk ta hip. \/&#8230;\/ Prilagoditi igro za filmsko platno v var\u010dnej\u0161i in bolj introvertirani obliki, kot jo ima izvirnik, je drzna poteza, a Amalric premore ve\u010d kot dovolj re\u017eiserskih izku\u0161enj, da je nalogi kos.\u00ab<br \/>&#8211; Adam Solomons, <em>Little White Lies<\/em><\/p>\n<p>\u00bb<strong>Mo\u010dno me objemi<\/strong> je vizualna in zvo\u010dna pesem, ki govori o zapletenosti komuniciranja z ljubljenimi osebami skozi \u010das, prostor, \u017ealovanje in spomin. Pravi umetni\u0161ki dose\u017eek je, da je scenaristu in re\u017eiserju Mathieuju Amalricu uspelo besedilo, prvotno namenjeno odru, spremeniti v \u017eivo delo s tako edinstveno bogatim filmskim jezikom. \/&#8230;\/ Odli\u010dna igra vseh \u0161tirih glavnih igralcev stopnjuje \u010dustveno mo\u010d filma, a vse preka\u0161a z globokim, elegi\u010dnim obupom pre\u017eeti nastop Vicky Krieps \u2013 igralska predstava, kakr\u0161ne nismo videli od Juliette Binoche kot \u017ealujo\u010de \u017eenske v filmu <strong>Tri barve: modra<\/strong> (Trois couleurs: Bleu) Krzysztofa Kieslowskega.\u00ab<br \/>&#8211; Katarina Docalovich, <em>Paste<\/em><\/p>\n<p>\u00bbDelo bi lahko ozna\u010dili zgolj za konceptualni izziv, \u010de ne bi bilo re\u017eiserjeve izjemne ob\u010dutljivosti in prisotnosti luksembur\u0161ke igralke Vicky Krieps \/&#8230;\/, ki film prepojita s celo paleto pristnih \u010dustev. \/\u2026\/ Poleg vrhunske umetni\u0161ke izvedbe je to predvsem zelo \u010dlove\u0161ki film, ki ga poganja karizmati\u010dna in presunljiva glavna igralka. Ta se povsem preda zelo zahtevni vlogi, upodabljajo\u010d \u2018normalnost\u2019 sredi hudih notranjih pretresov. Film bo pravi u\u017eitek tudi za vse ljubitelje glasbe, zlasti tiste, ki obo\u017eujejo klavir \/&#8230;\/. Amalric prina\u0161a \u010disto umetni\u0161ko delo, razkrivajo\u010d vso \u0161irino in globino svoje filmske palete, ne da bi jo sku\u0161al narediti dostopno, temve\u010d \u2013 ravno nasprotno \u2013 vse do konca vzdr\u017euje \u010dustveni kaos. Kapo dol!\u00ab<br \/>&#8211; Fabien Lemercier, <em>Cineuropa<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>V skrivnostni in presunljivi dru\u017einski drami nas igralec in re\u017eiser Mathieu Amalric odpelje v notranji svet \u017eenske \u2013 \u017eene in matere dveh otrok \u2013, ki tava med do\u017eivetimi in nami\u0161ljenimi spomini. Z Vicky Krieps v eni njenih najbolj\u0161ih vlog doslej.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":278027,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/277866"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/278027"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=277866"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}