{"id":277865,"date":"2024-01-28T18:31:17","date_gmt":"2024-01-28T17:31:17","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/crta\/"},"modified":"2024-01-28T18:32:10","modified_gmt":"2024-01-28T17:32:10","slug":"crta","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/crta\/","title":{"rendered":"\u010crta"},"content":{"rendered":"

zgodba
<\/strong>Po divjem prepiru z materjo petintridesetletni Margaret, ki ima \u017ee dolgo zgodovino nasilnega vedenja, sodi\u0161\u010de izre\u010de strogo prepoved pribli\u017eevanja: tri mesece se dru\u017einski hi\u0161i ne sme pribli\u017eati na manj kot sto metrov. A lo\u010ditev le \u0161e okrepi njeno \u017eeljo, da bi bila bli\u017eje svoji dru\u017eini, in tako se za\u010dne vsak dan vra\u010dati k \u010drti, ki je ne sme prestopiti …<\/p>\n

iz prve roke
<\/strong>\u00bbIzhodi\u0161\u010de je bila \u017eelja povedati zgodbo o nasilni \u017eenski, o \u017eenskem nasilju. St\u00e9phanie Blanchoud, s katero sem napisala scenarij, ima izku\u0161nje z boksom in je na temo \u017ee napisala gledali\u0161ko igro. Nasilje je v filmih obi\u010dajno prikazano prek mo\u0161kih protagonistov, \u010de pa \u017ee gre za \u017eenske, so to ve\u010dinoma najstnice. V tak\u0161nih primerih je nasilje pogosto povezano tudi s temami, kot so droge in prostitucija. Mene to ni zanimalo. Spra\u0161evala sem se, kako naj prika\u017eem nasilen \u017eenski lik, ne da bi mi bilo treba preve\u010d pojasnjevati. Nato sem zgodbo povezala z dru\u017eino, saj nas ta oblikuje kot posameznike. Poleg tega nisem \u017eelela govoriti o nobeni drugi dru\u017ebeni ali politi\u010dni temi. \/…\/ Na za\u010detku filma vidimo, kako dru\u017einski \u010dlani Margaret iz\u017eenejo iz hi\u0161e. Ta uvodni prizor, v katerem je iztrgana iz dru\u017einskega \u2018kroga\u2019, je nekak\u0161en \u2018veliki pok\u2019, ki spro\u017ea valove nasilja skozi ves film, poganja pripoved in ji daje vso napetost. V ve\u010dini filmov je sre\u010danje med liki tisto, kar \u017eene zgodbo naprej, v \u010crti<\/strong> pa dinamiko ustvarja prav razdalja med glavno junakinjo in ostalimi \u010dlani dru\u017eine. \/…\/ Ta \u010drta, natan\u010dno dolo\u010dena meja, ki Margaret lo\u010di od dru\u017einskega doma, zanjo postane ovira tako v dobesednem kot prenesenem pomenu, s tem pa sredi\u0161\u010de vseh napetosti.\u00ab
– Ursula Meier<\/p>\n

portret avtorice
<\/strong>Ursula Meier (1971, Besan\u00e7on, Francija) je \u0161tudirala filmsko in televizijsko re\u017eijo na Institutu des Arts de Diffusion v Belgiji. Njen diplomski film\u00a0Le Songe d\u2019Isaac<\/strong>\u00a0je bil leta 1994 nominiran za oskarja za najbolj\u0161i kratkometra\u017eec. Po \u0161tudiju je kot asistentka sodelovala pri dveh filmih Alaina Tannerja ter zre\u017eirala nekaj odmevnih kratkih del. Leta 2002 je uspe\u0161no debitirala s celove\u010dercem\u00a0Des \u00e9paules solides<\/strong>, ki ga je za serijo\u00a0Masculin F\u00e9minin<\/strong>\u00a0posnela po naro\u010dilu televizijske hi\u0161e Arte. Film je dosegel mednarodni uspeh, a odlo\u010dilen preboj ji je prineslo leto 2008, ko je bil njen drugi celove\u010derec\u00a0Dom<\/strong>\u00a0(Home) premierno prikazan v sekciji Teden kritike na festivalu v Cannesu. Film o \u010duda\u0161ki dru\u017eini, ki \u017eivi poleg zapu\u0161\u010dene avtoceste, je kasneje prejel tri \u0161vicarske filmske nagrade, tri nominacije za cezarja in bil izbran kot uradni \u0161vicarski kandidat za oskarja. V vlogi matere in o\u010deta sta nastopila Isabelle Huppert in Olivier Gourmet, enega izmed njunih otrok pa je odigral mladi Kacey Mottet Klein. Prav z njim v mislih se je Ursula Meier lotila pisanja scenarija za svoj tretji celove\u010derec,\u00a0Otrok iz zgornjega nadstropja <\/strong>(L’enfant d’en haut, 2012), zgodbo o fantu, ki \u017eivi s starej\u0161o sestro (L\u00e9a Seydoux)\u00a0v senci luksuznega smu\u010darskega sredi\u0161\u010da v \u0161vicarskih Alpah. Film je prejel srebrnega medveda na Berlinalu, nominacijo za nagrado spirit v kategoriji najbolj\u0161i tuji film, nominacijo za cezarja za najbolj\u0161ega igralca, tako kot Dom<\/strong> pa je osvojil tudi tri \u0161vicarske filmske nagrade ter predstavljal \u0160vico na podelitvi oskarjev. Leta 2018 je bil v sekciji Panorama Berlinskega filmskega festivala prikazan Dnevnik mojih misli<\/strong> (Journal de ma t\u00eate), ki smo si ga kasneje lahko ogledali tudi na Liffu. Film \u010crta<\/strong> je svetovno premiero do\u017eivel v glavnem tekmovalnem programu Berlinala.<\/p>\n

kritike
<\/strong>\u00bbV tem hibridu dru\u017einske drame in screwball<\/em> komedije se Valeria Bruni Tedeschi znova doka\u017ee kot igralka-avtorica, osupljivo utele\u0161enje \u010dustvenega kaosa \/\u2026\/, ki mu v sodobni kinematografiji ni para. \u010ceprav ji je v\u00a0\u010crti<\/strong> \/\u2026\/ dodeljena stranska vloga, se zdi, da vsa zmeda, nesporazumi in hrup, ki preplavljajo platno, izvirajo iz njene osebnosti. \/\u2026\/ Kot zanjo velja skoraj vedno, ni jasno, kje se za\u010dne igralka in kje kon\u010da lik. \/\u2026\/ Ursula Meier \/\u2026\/ v svoji novi dru\u017einski pravljici skoraj vse like spravi v \u017eivalsko stanje, v katerem obi\u010dajno delujejo njeni filmi. \/\u2026\/ \u010crta<\/strong>, ki ponosno oznanja svoj status kipe\u010de drame, deluje z velikim zanosom, pri visokih decibelih. Zaradi glasnega \u0161uma v ozadju ni jasno, ali liki jo\u010dejo ali se zvijajo od smeha, ali glasba divje zveri pomirja ali jih razburja. Re\u017eiserka nam pripoveduje o ranah, ki se (ponovno) odpirajo, \u0161e preden so se lahko zacelile; o angelih varuhih, ki morajo spo\u0161tovati prepoved pribli\u017eevanja in zato paziti, da ne prestopijo tanke modre \u010drte, ki na razdalji sto metrov obdaja hi\u0161o tiso\u010derih krikov. \/\u2026\/ Ursula Meier je vrvohodka, ki stopa po tanki meji med prekipevajo\u010do dramo in od\u0161tekano komedijo. Tako kot v najbolj\u0161ih trenutkih svoje filmografije je podobna deklici, ki sku\u0161a razumeti nori svet odraslih: zdi se, da ni\u010d nima smisla, da nih\u010de ni pri zdravi pameti \u2013 in vendar vsak element na koncu najde koti\u010dek, kjer lahko mirno zadiha.\u00ab
– V\u00edctor Esquirol, OtrosCines<\/em><\/p>\n

\u00bbFrancosko-\u0161vicarska re\u017eiserka \/\u2026\/ potrjuje svoje mojstrstvo pri upodabljanju globoke ambivalentnosti \u010dustvenih vezi, ljubezni in ran, te\u017ee preteklosti, kesanja in odpu\u0161\u010danja. Film raziskuje \u0161iroko paleto spremenljivih razdalj, kjer ogenj srca vre pod ledeno plastjo brazgotin, v paradoksalni me\u0161anici nagonskih \u010dustev, neizre\u010denih besed, pogledov in mej, tako vidnih kot nevidnih. \/\u2026\/ Izvrstni scenarij \/…\/, celotna \u017eenska igralska zasedba in izostreni ob\u010dutek za realisti\u010den prikaz \u010dlove\u0161kih \u010dustev \u2013 od \u017eivalskosti do duhovne privzdignjenosti \u2013 dajejo filmu zgo\u0161\u010denost in pristnost, povsem v skladu z \u2018antipsiholo\u0161kim\u2019 slogom, ki sam sebi namenoma postavlja meje.\u00ab
– Fabien Lemercier, Cineuropa<\/em><\/p>\n

\u00bbTako kot je Dom<\/strong> zasnovala z mislijo na Isabelle Huppert, je Ursula Meier \u010crto<\/strong> napisala za Valerio Bruni Tedeschi \u2013 in italijansko-francoska zvezdnica izvrstno upodobi zapletenost tega sebi\u010dnega in pogosto otro\u010djega lika. \/\u2026\/ Re\u017eiserkin humanizem nas prevzame, vendar ni mogo\u010de zanikati, da film naredi tak\u0161en vtis predvsem po zaslugi belgijske igralke, pevke in dramati\u010darke St\u00e9phanie Blanchoud, ki je sodelovala tudi pri pisanju scenarija. \/\u2026\/ Igralka je morda videti drobna, a v vlogo vnese izrazito telesnost: s pristri\u017eenimi lasmi, divjimi o\u010dmi in oprijeto spodnjo majico iz\u017eareva skoraj mo\u0161ko energijo, podobno tisti, ki jo je oddajala Agathe Rousselle v lanskem Titanu <\/strong>\/\u2026\/. \u00ab
– Peter Debruge, Variety<\/em><\/p>\n

\u00bbPrevzemajo\u010da, vznemirljiva, a nepri\u010dakovano so\u010dutna drama o disfunkcionalni dru\u017eini. \/…\/ Lahko se zgodi, da se bo \u010crta<\/strong> vpisala v tisto posebno filmsko tradicijo, kamor sodijo filmi Pet lahkih komadov<\/strong> (Five Easy Pieces) Boba Rafelsona, Fingers<\/strong> Jamesa Tobacka in U\u010diteljica klavirja<\/strong> (La pianiste) Michaela Hanekeja \u2013 zgodbe o ceni resnega \u0161tudija glasbe ter bole\u010dini kot toksi\u010dnem in pogosto neprepoznanem stranskem proizvodu.\u00ab
– Peter Bradshaw, The Guardian<\/em><\/p>\n

\u00bb[Z \u2026] uvodnim, \u0161okantnim prizorom nam re\u017eiserka Ursula Meier za\u010drta osnovne koordinate filma: mu\u010dno razmerje mama \u2013 h\u010derka in klavir, se pravi glasba, ki je usodno pomembna za obe in tudi za najmlaj\u0161o h\u010derko Marion. \u2026 Tri nesre\u010dne h\u010derke in mama […] \u2013 postopoma Ursula Meier \u017earomet z Margaret in njenega boja z demoni preusmeri na mamo, mentalno in \u010dustveno odsotno, zapredeno vase, nihajo\u010do med aroganco, samopomilovanjem, opevanjem svoje nekdanje kariere in non\u0161alantno navr\u017eenimi, brez\u010dutnimi sodbami o h\u010derkah.\u00ab
– Tanja Lesni\u010dar Pu\u010dko, Dnevnik<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

V filmu, ki kot njegova eksplozivna glavna junakinja pogosto menja razpolo\u017eenje, \u0161vicarska re\u017eiserka Ursula Meier spretno ru\u0161i stereotipe o \u017eenskem nasilju. \u010crta je svetovno premiero do\u017eivela na lanskem Berlinalu.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":277964,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/277865"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/277964"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=277865"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}